DaisyE
|
Čerčka babe!
Ma kako lepe novičke jaz tukaj berem! Čestitke Tina, zdaj ste pa že doma, mar ne? Sibirija, Maskva (eee, da je barem još jednom vidim...)!
Vidim, da sila dogaja, da čakamo nove ruse. Edino pravilno.
Jaz še diham. Sicer na škrge, ali bolje išta, nego ništa. Moj problem, če ne znam usklajevat vseh vidikov svojega lajfa.   
Kaj da rečem? Ma je že vse povedano! Edino to - pogum velja. Pomisleki so. Normalno, da so. Mislim, da vsakega vsaj enkrat na poti stisne pri srcu. Navadno večkrat. Ampak, kot pravi Mlakar: "Člouk obrača, boh obrne..." In na koncu si čisto navadna familija z vsemi svojimi brigami vred. Vsak večer gledamo risanke in v nedeljo Živ žav in se učimo življenjskih resnic. V Živ žavu so povedali, da so družina nekoga tisti, ki ga imajo najraje. In tale mami, ki to piše, je rekla - pa še prav imajo. Mi vedno večkrat "pozabimo", da smo drugačni. Navadno se spomnimo, ko kdo komentira kolk lepega otroka imamo (jaz sicer še vedno vztrajam, da je po meni, ampak zgleda ljudski glas ni istega mnenja  ).
Ni lahko postat posvojena mami. Ker otrok "ni tvoj", si postaviš standarde in zahteve, ki včasih presegajo realnost. V enem trenutku si nekemu otroku življenje postavil na glavo in zato se čutiš odgovornega za vsak trenutek, ko se bo počutil drugačnega. Pa ni tako. On zaradi mene ni drugačen. V trenutku, ko je ostal sam, je njegovo življenje zavzelo drugačno pot. In na tej poti je srečal mene.
Na srečo nam je dano, da rastemo skupaj. Iz začetne negotove mame, ki je občutljiva na vsak komentar in na vsako svoje dejanje, raste mami, ki zaupa vase in v svoje akcije. Mami je huda, ko biba teče na cesto, ampak mami ne skrbi več, kaj bodo rekli ljudje, če je mami huda. In biba reče:"Mami stran!", pa mami zvečer nič ne joka, ker ve, da biba išče svoje meje. Tudi biba raste.
Zdaj biba še ne ve, da je drugačna. Mami včasih pove pravljico o žabici, ki je živela daleč, daleč stran. O žabici, ki je poklicala svojo mami in o mami, ki je prišla žabico iskat. Bibe to v tem trenutku ne zanima. Ima mami, ki je tečna, ima atija, ki ga nasmeji, ima babi, s katero nabirata jagode in drugo s katero okopavata vrt, dedija s karjolo in dedija z vrtno zalivalko, pa tete in strice, sestrične, bratrance, pa še in še... Življenje nam vedno servira ravno toliko, kolikor smo pripravljeni prenesti. In ko bo biba začela postavljati vprašanja, bosta ati in mami dovolj velika, da bosta znala nanje odgovoriti.
Življenje je lepo. Sploh, če je glavna okupacija družine luža, v kateri se lahko tudi "čiča" (kar je mami treba posebej povedat, ker drugače tega ne opazi  ).
"Расцветали яблони и груши, Поплыли туманы над рекой.
Выходила на берег Катюша, На высокий берег на крутой."
Aj Maskva, da te još jednom posjetim! 
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|
Natisni
Danes sva imela drug razgovor s socialno delavko, dokumenti končno kompletno zbrani so na centru, sedaj čakava še razgovor s psihologom im obisk na domu...upam, da to zaključimo ta mesec, sem optimist
... sicer je pa hitrost takooo raztegljiva zadeva, včasih se čas nikamor ne prestavi, včasih pa gre vse tako hitro, da komaj slediš, ... bilivjumi
Ful lepo, res! In prav je tako, da ste čisto normalna družina. Lepo te je brat!
