DaisyE
|
Uff pridne babe, ste se razpričale! 
Pijič, si vprašala, kdaj veš... Jaz sem že razlagala, ampak, ker tako strašno rada govorim, bom še enkrat. 
Dve leti nazaj sem bila čisto antiposvojiteljska. Sem rekla, da je to popolnoma druga štorija, ki prinaša popolnoma nove zaplete in da jaz v to ne grem. En argument je bil tud ta, da si če itak prav fino fajn ubit od postopkov, potem se boš pa jovo na novo podal na še bolj zaklomplicirano pot. Ne, nimam ne energije in ne živcev. Poleg tega se mi je zdelo, da je posvojitev za tiste, ki so se "predali". Se pravi posvojitev pride na vrsto, ko se sprijazniš s tem, da ne moreš imet svojih otrok. Jaz pa še takooo daleeeč od tega. Se pravi - NE.
Potem me je pa v enem momentu prešinilo, da posvojitev dejansko nima veze z mojimi postopki. Jaz ne rabim obupat nad svojo sposobnostjo reprodukcije. Jaz se lahko matram do 43 leta vsako leto, če hočem in se ne vdam v usodo, posvojim lahko pa kljub temu. In ko sem to misel razvijala naprej, se je vse poklopilo. Ali bom, če mi slučajno uspe zanositi, imela posvojenega otroka kaj manj rada? NE! Ali je posvojen otrok nadomestek za biološkega, ki ga ne morem imeti? NE (kdo je pa rekel, da jih ne morem imeti)! In to je bilo to. Rusija, here I come.
Najprej sva imela idejo, da en postopek stisnema vmes, med posvajanjem, pa potem ni bilo ne časa in ne energije. Zdaj jeseni sem pa šla v postopek zato, ker sem doma in ne rabim nikomur v službi nič razlagat (tako sočustvujejo z mano, da jih ne znam več potolažit ), drugače ne bi šla. In, ko sem bila tam, sem se prvič resno vprašala, zakaj mi je tega treba. In zaenkrat smo zaključili s postopki. Bi rada rekla, da za vedno, ampak sem raje tiho, ker človek nikoli ne ve.
Definitivno bi bilo manj komplicirano (organizacijsko), če bi mi uspelo v postopku, ampak očitno smo namenjeni za druge vrste velikih stvari (zapakiranih v čisto majčkeni embalaži).
Zdaj pa še na kratko, da bo bolj jasno - 1ali ima prav. Stvari se kar naenkrat poklopijo, padejo na svoje mesto, potem te pa nobena stvar na poti do cilja ne ustavi več.
Helou Fidi, dobro ti furaš tole anonimnost.
Aprilska hroščica, fino, da si se oglasila. A te pripopam na ultramegakičast seznam?
Metulj, meni so tud te naše slovenske zgodbe malo lase pokonci postavljale. Pa bolj kot razmišljam, bolj se mi zdi, da je posvojitev za Slovence v osnovi en tak horror story. Mogoče pa še iz časov sirote Jerice izvira, takrat ko jo je mačeha vsak dan po lobanjici do krvi tolkla, al kako že. Pol pa ni čudno, da smo vsi zmešani. Boga sirota Jerica.
Aja, pa še to za naše makedonke - ful se mi zdi fajn, da se vas je malo več nabralo, tud takih s pozitivnimi izkušnjami. Pa fajn, da se lahko tolk odprto pogovarjamo tud o korupciji. Saj je prav, da folk ve, v kaj se spušča.
Pridne ste vse čvekulje na tej temi, zato vas moram nujno počastit z eno  .
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
ali čim podobnim. 
. 
Rada bi se videla na njem
!!!!! Otrok ne potrebuje popolnoma ničesar drugega kot samo veliko veliko ljubezni (no ja pa hrano pa obleke da ge ne zebe
! Smo potrebovali kar 6 mesecev, da je pogruntala da je zdaj to to in da smo mi družina. No toliko o tem. 
