DaisyE
|
IZVIRNO SPOROČILO: bela.kava
Aha, pa še "apdejt" sem dolžna, a ne . Toreeeeej, na zadnje smo ostali tam, ko nas je komisija odbila in vrnila na prvi center ... potem je sledilo zbiranje podpisov (je še v teku ). Še nekrat hvala vsem, ki ste ali še boste podpisali.
No, v petek sem poklicala na ta prvi center, kamor so naju vrnili. In tam mi je prijazna soc. delavka razložila, da so najine papirje že dobili in da čakajo še papirje od punčk . Na komisiji so nas zavrnili, ker naj bi predlog pisal njihov center (omg, wtf ja to bo to). Torej, ko dobijo še dokumente od punčk, bodo napisali nov predlog in ga poslali na komisijo (zdaj bi tu morali biti divje skakajoči smajliji, a kdor se enkrat opeče ...).
Kaj pa zdaj? Mali bejbi sta tam, midva sva očitno še vedno najprimernejša kandidata, a zaradi njihovih "administrativnih" težav izgubljamo dneve, tedne in mesece ... če tokrat ne bo kot so sedaj razložili, potem pa ostane "strašni boj, ne boj, mesarsko klanje" 
No, tole se pa lepo bere.  Jaz bom optimist zate. Po moje se zdaj ne bi več zajebavali. Če vama ne bi imeli namena dat punčk, bi vama verjetno ponudili drugega otroka. tako se pa zdaj vadijo na administracijo. Ma, tak konec mi je pravzaprav zelo všeč. Sicer si pa rekla, dokler ni dobro, ni konec, a ne?
Matejčika, ti se pa nič ne sekiraj zarad psihologinje. Čim manj kompliciraj pa bo. Psihologi so itak malo  No, sicer je pa že za tabo, pa upam, da še preberem, kako vama je šlo. Če še nisi napisala, pa le daj, pa če te kak test, al pa kaj skrbi, tud povej, mogoče bom vedela kaj povedat. Pri drevesu vsaka stvar neki pomeni, ni pa treba, da je lepo narisano. Sicer bi pa lahko psihologinja upoštevala, da je naša BK umetnica.  Matejčika naš je na individualnem razgovoru delal tehniko nedokončanih stavkov, jaz sem mogla pa, ma saj se tud spomnim ne, kaj že.... Malo manj me je matrala, ker je vidla, da nima haska.
Izič, obešaj, obešaj. Jaz se vsak dan na vašga frajerja in nate spomnim, ter veselo odštevam.
Evo, jaz sem pa dons našga obula v gumištifle kljub protestom, pa je takoj, ko sva stopila skozi vrata nehu jokat, potem sem mu pokazala, kako gumištifli strašno fajn čofotajo, potem se pa ni več pritoževal in je najdu en jarek, pa je tam not pol ure hodu po vodi. Pol sva mogla pa domov, ker se je hotu začet kopat v tistem jarku. Zdaj pa ne vem, ali ni bilo prej bolje...
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
zlat 
