pikamonca
|
Jutro! Hecno, kako smo vse na začetku oreintirane na to, da je pri enem obroku treba dojiti samo iz ene dojke, pri drugem pa iz druge. Zgleda, kot da imamo vse enako deformirane možgane Sama sem tudi tako začela, potem pa pri prvem poskoku v rasti ugotovila, da se količina mleka spreminja glede na potrebe, da ga lahko imaš en dan več, drug dan manj, že v enem dnevu se med obroki razlikuje. Pa ga je vedno in v vsakem rimeru ravno toliko kot ga otrok porabi. In tako sem začela dojiti iz obeh prsi pri vsakem obroku. Prevelika stimulacija, je tudi meni rojila po glavi, sploh po tistih začetnih navalih mleka (mislim, da se to zgodi 4-5 dan po porodu), ko so dojke tako polne in trde, da prav boli, mleka toliko, da ga otrok nikakor ne more pojesti. Potem pa sem ugotovila, kako se te spremembe odvijajo. Je pa vedno tako (to sem včeraj pozabila napisati), da če se zgodi, da je mleka več, kot ga je otrok spil pri enem obroku in je prsa še trda po dojenju, je najbolje malo mleka po dojenju iztisniti, potem pa prso ohladiti (hladni obkladki ali pa skok pod hladen tuš). Dojke si redno spremljajte, da ne pride do mastitisa. Če so trde ali pa v njih zatipate vozle je dobro iti pod topel tuš, mleko iztisniti (ali pa pred dojenjem prso pogreti in potem pustiti, da otrok potegne ven zalogo - to najbolj pomaga in paše), potem pa prso ohladiti. Takšne hladno tople kombinacije, dajo zelo dobre rezultate in prse hitro začnejo tvoriti pravo količino mleka. Za tople in hladne obkladke je super uporabljati gel obkladke, ki se jih dobi v lekarni, sanolaborju, mislim pa, da se sedaj neki namenski gel kolobarji - obkladki dobijo celo v pikapolonici in baby centru. Enako velja poskusti s segrevanjem prsi pred obrokom, če imate občutek, da je mleka premalo. Tudi takšna stimulacija prsi lahko da za rezultat tvotjenje večje količine mleka. Vendar res pazljivo spremljati trdoto prsi po obroku, da ne pride do mastitisa. Po obroku mora biti prsa mehka - to pomeni, da je prazna in mleko ne zastaja - se ne nabira. Kako izgleda dolgo dojenje? Odvisno je od dojenčak in mamice. Vse je v glavi! Če je otrok od vsega začetka dojenja navajen, da prsa ni igrača, da se z njo ne igra med dojenjem, da je ne uporablja za grizenje, ampak za sesanje, za potešitev lakote, potem dolgo dojenje ni problem. Ko mami opazi, da se je otrok najedel in da se je začel nekako igrati s prso, je prso potrebno nežno odvzeti iz ust, zraven lahko dodaste kakšen resen ne in to je to. Otrok hitro dojame, kaj pomeni ta odvzem in ne, če si doseleden, to narediš le parkrat, pa ni več problemov in nepotrebnih bolečin. Ko otroci začnejo brusiti dlesni, ker jih srbijo zaradi izraščanja zob, je takšen ukrep nujen, drugače vse skupaj postane preveč boleče (kako to izgleda ne vem, sem pa slišala). Naš prvorojenec je dobil prvi zob zelo pozno, kak mesec pred prvim roj. dnevom. Prej sem mu že parkrat pokazala in povedala, kako dojenje ne bo izgledalo, tako da me ni nikoli stisnil kaj šele ugriznil z zobmi. Celo nasprotno, ko je dobil zobke, je dojenje poslalo veliko bolj nežno kot prej. Dojila sva se pa takole: nekje do sedmega meseca mu je dojenje zadostovalo, potem pa sva en obrok nadomestila z gosto hrano (dopoldanski), tako sva nadaljevala do osmega meseca, potem sva do devetega meseca dodala še en obrok goste hrane, in tako naprej do enega leta, ko sva se začela dojiti le še zjutraj in zvečer. Jutranjemu podoju je potem sledil zajtrk in kasneje normalen dan brez mami, sam v varstvu. Zvečer pa sva se pred spanjem po večerji in večernem umivanju še podojila in šla spat vsak v svojo posteljo. Dva podoja sva tako bodržala do leta in pol,potem pa sva jutranjega ukinila in ga zamenjala za skodelico mleka,kasneje kakava. Tako je bilo vse do drugega rojstnega dne, ko smo bili na morju in sem ugotovila, da bi se naš fant rad samo še crkljal zvečer in tako sem sva se lepo govorila, da tako veliki fantje, ki že vozijo traktorje zvečer še samo poslušajo pravljice in se cartajo pri mamicah. To je bilo! Fant od tistega večera več ni vprašal za prso, meni pa tudi ne bilo treba nič narediti, da se mleko ne bi več tvorilo. Kar presahnilo je, brez bolečn in težav. Ko smo prišli iz morja je že prvi večer rekel, da ne bo več spal v otroški posteljici v spalnici, amapak sam v svoji sobi. In s tem smo zaključi dve leti prijetnega poslušanja kako diha in se obrača naš otrok, slab meter od moje postelje. Vem, da se sliši kot kakšna pravljica, ampak, tako je pri nas bilo. Ne bom se spuščala v to zakaj je potrebno dojiti ali sploh dojiti ali le dojiti ali samo dodajati,kako dolgo dojit, to je tvar vsake posameznice, da se sama odloči in izbere. Kar sem do sedaj napisala o dojenju, sem napisala zgolj zato,ker sem opazila vajine pomisleke in željo po dojenju. Želela sem vama le povedati tisto, kar sem sama slišala ob takih trenutkih in je meni bila prava odrešitev, ker sem ugotovila, da sem na pravi poti, da je prav kar počnem. Seveda so pa teli spisi o dojenju bolj ali manj namenjni itak tistim, ki se sedaj srečujejo z dojenjem, ker tiste, ki teh problemov ne poznajo, še nimajo, jih tudi razumeti nemorejo. In prav je tako, probleme je potrebno reševati takrat, ko nastopijo, na rezervo se je z njimi nepotrebno obremenjevati. Lep dan! Obilo crklanja in nežnosti ob dojenju in hranjenju!
|