krtkova
|
matr sm patetična!! čim mam 5 min cajta, grem na rr!! nč, ne bom vam pisala kolk ur je ema spala , kdaj se je zbudila in zakaj ker to po mojem briga glih sam mene. sam se pa moram pohvalit, da obvladam tud že umivanje otroka posranega do vratu! MM - a veš, da ima tudi moj dragi ponoči izklopljen senzor za visoke tone (beri: oglašanje otroka). Sm prov opazla, da jst trznem iz najglobjega spanca (pa se ema ni jokala, bolj pojamrala), in se zbudim, medtem, ko on nič. In potem ga zbudi cviljenje eme med umivanjem in pride mimo in me vpraša, če mu zamerim, če gre on še mal spat. Pa sej ne moreš bit jezen nanj, noooo!! Me je pa ob prihodu domov čez cela vhodna vrata čakal plakat, kako sva z emo pač dobrodošli, kako je očka vesel in tako dalje. Sem jokala kot dež!!!! Drugače pa moja porodna zgodba: zelo enostavna Kot ste vedele sem dobila popadke, ob 13h pristala v P, kjer so me pregledali, rekli, da sm 4 cm odprta in da ....pozor!!.....ČE SE STRINJAM bi šla rodit. Halo??? A se mam kej za strinjat tuki?? No, pol klistir in ctg in vse kar pač paše zraven. ob 15h sva bila z mojim v porodni sobi. Pred odhodom sem napisala t.i. porodni načrt na en list papirja, kar mogoče zveni kot pretiravanje, so ga bili pa tam totalno veseli in meni tud ni bilo treba vsakemu posebej razlagat kaj bi rada. Gor sm pa čist preprosto napisala, da obstaja možnost, da se je ema zahaklala, kdo je moj ginekolog (je namreč rekel, da se bo oglasil tam in jim rekel, da naj lepo delajo z mano. Ne vem a se je, ampak babca me je spraševala o njemu), da imam nizek prag bolečine, da želim Ultivo (ZAKON!! in otrok ni nič zadet po tem, ker gre vse skupaj v fullll hitrem času iz telesa), da naj pazijo na moj presredek... No, to sm na hitro napisala. Skratka, ob 3h v porodni, popadki že ves ta čas na 5 min (nikoli pa niso bili dolgi 1 min, niti med porodom ne!!), ultiva v roki, in smo trpel. No, jst sm trpela. Sam brez ultive bi pa umrla. Vmes sem se spomnila na aglaio (ja, draga tudi jaz sem mislila nate, tako kot ti name - 2 freaks!!!!), kako moraš misliti na dihanje. In sm menda super dobro dihala, sta me moj in babca skoz hvalila (no, sej, al pa hvalijo vse, kaj pa vem, ampak nič mi ni popravljala dihanja). Ob 18.32 (zakaj si mame vedno zapomnimo do minute natančno kdaj je bil otrok rojen? kot da druge to zanima!!) je po hudo prerezanem presredku priletela ven Ema. Meni najhuje o poroda je bilo šivanje na koncu. Tm sm pa prov skor kričala. In od tega, ker je bilo prej tok bolečin na hitro (to je razlaga babce), sem se tresla po celem telesu in se je morala babca name uležt da so me sploh lahko zašili. Šivanje je mene tko bolelo, da ni res!! Najhuje od poroda!!! Medtem se je moj že zabaval z Emo, jo je kr takoj vzel izpod lučke v roke in mu jo je morala babca prov nazaj vzeti. Aja, pa ko sem rodila, sm takoj mojmu začela vpiti naj vzame fotič v roke, un pa čist zmeden, sploh mu ni blo jasno, kaj hočm. No, potem slika emico pri meni na trebuščku in jst hočm njega, kako bo prerezal popkovnico, in so rekle sestre, da še niso vidle, da bi katera rodila in že takoj bila fit, da lahko fotografira. Jst sm bla res fit dokler me ni una začela šivat!!! Matr, s hotla tole napisat v 3 stavkih (razumite, da vendarle pišem stoje!! ker ne morem sedeti), pa je ful ratal. No, grem spit kavo na balkon - sm namreč jst tud badmama!!! Pijem kavo!! Sam hočm tko pridnega otroka kot je zoja!! Zaenkrat mi uspeva!!
_____________________________
Vse skrbi so zdaj odveč, Ema z nama si, ne boj se nič več.
|