Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: špelin@ IZVIRNO SPOROČILO: MILLEENA IZVIRNO SPOROČILO: špelin@ Jao, koliko enega filozofiranja, fantaziranja,... Realno življenje? Vam bom takoj prezentirala realno življenje: danes, recimo, sem v vrtcu pridržala vrata mamici z dvema deklicama in očku s fantkom - hvala sem dobila samo od moškega, ženski se je očitno zdelo samoumevno, da sem to storila ali kaj... In kakšni naj bodo potem otroci takšnih staršev, če imajo tako krasen zgled?? Pa ne spet začet nakladat z vašimi filozofskimi klamfami, ki kažejo izključno na vašo ozkosrčnost in pomanjkanje čuta za sočloveka. Včeraj je soseda, ker sem ji nesla kup pisem na pošto, za moji hčeri prinesla čokoladi, za sinka pa polno vrečko rabljenih avtkov, s katerimi se je prej igral njen vnuk. In, ja, dobila je iskren hvala tako od mene, kot tudi danes od otrok (si morate mislit: hvala, čeprav otroci niso od nje osebno dobili daril, ampak jih je dala meni - škandalozno in nepotrebno za ene, k'nede ). Od soseda sem za pomoč v preteklih dneh dobila kavo znamke, ki je ne pijem. In po vaše bi potemtakem morala strica grdo pogledat in ne bev ne mev?! Rekla sem hvala, ker je bilo dano iz hvaležnosti, pa magari ne meni po meri! Hvala, prosim, dober dan in nasvidenje so temelji družbenega sobivanja in najosnovnejši znaki, da smo ljudje. Malo pomislite na to drugič. Ker mi gre na kozlanje ob določenih izjavah - pa jih ne bom navajala, saj same veste, za katere gre. Še tole: a dejansko mislite, da se vam bodo zaradi nekaj besedic "hvala" in "prosim" na dan znucale glasilke ali mogoče padla krona z glave ali kaj? Hehe, da ne bo katera drugič jokala tule gor, kako je dobila vrata v nos, ker ji jih ena ni pridržala... Mater, je pasalo tole Oprosti za moje pojme pretiravaš, ker sem jaz verjetno nehvaležna kmetica brez osnovnega bontona. Ampak nekak bi ti rada sporočila, da tudi tvoje spremljajoče izjave niso ravno nekakšna pravila lepega komuniciranja. Tisočkrat sem že rekla, da se ne samo strinjam glede osnovnega bontona, ampak ga v veliki meri skušam udejanjat in v to navajam tudi svoje otroke. Doma so me, vsaj mislim, naučili osnov lepega vedenja, ampak moram reči, da izvedba le-tega pri meni ni nekak samoumevna izvorna. So pa ljudje, ki so to prinesli verjetno že v zibelki. Tole tvoje pisanje je nekak v stilu, ko sem se s sodelavko peljala domov, je nekoga spustila, da se vključi v promet, in ker ji ni namenil posebne zahvale je dejanje komentirala: Svinja, ali ne poznaš manir?" Uf, MILLEENA, še sanja se ti ne, kako zelo sem lahko jaz žleht do brezsrčnih, pokvarjenih ljudi. Sem prijazna in vljudna, vedno pomagam drugim - do točke, ko nisem hlapec Jernej (ki nastavi še desno lice, ko ga počijo po levem) in ne mati Tereza (ki vse odpusti). Vidiš, kako hitro se ti konča osnovno bonton. Ni težko biti vzgojen in spoštljiv, dokler nam stvari pašejo. Vzgoja in spoštljivost se pokažeta, ko vse ni tako kot bi nam bilo idealno.
|