|
naty28 -> RE: Marčevke 2010 (15.4.2010 20:53:23)
|
Pozdravljene vse!
Zdaj naša Lara pridno spi, pa si bom vzela tolko časa, da napišem mojo porodno zgodbo, če kero zanima:
No 4.4.v nedeljo sem bila 11 dni čez rok in sem bila naročena na ctg in pregled ob 10 zjutraj, pa pridem v porodnišnico, me dajo za pol ure na ctg, pol pa me g. še pregleda in ugotovi da je plodovnica čista le ctg ni bil vredu in me naroči še ob 5 popoldne isti dan. No potem pridema z mojim[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] nazaj ob petih in taskrat se g. odloči, da nebomo več čakali, da je treba sprožit in takrat je mene zgrabila ful panika, ker sem vedla, da zaj pa gre zares.
No se preoblečem in pridem v porodno sobo ob 7 zvečer, takoj za mano pride moj že preoblečen v zeleno haljo. Okrog 7.30 pride ginekolog in mi predre mehur (kar me je ful bolelo, ker mi je kar z prstom nenak predrl)
Pol kake malo počakamo, ker ni bilo mojih popadkov, okrog 9 dobim umetne, ki so mi jih na vsake pol ure povečevali, ampak lahko rečem, da me to sploh ni nekaj bolelo, pa so bili že na sto ali več, no malo bolj me je začelo bolet okrog 12 in odprta sem bila okrog 5 cm, no takrat so poklicali anestezijologinjo, ki pa se je odločila da mi da spinalno, ker se baje hitro odpiram.
Ob 1.15 mi da enekcijo v hrbet in pol takoj začnem čutit mravljince po nogah, bolečina pa skoraj izgine, tak lepo mi je bilo dobri dve uri (namreč ta spinalna drži samo 2 uri) pol pa se je začelo tahujše okrog pol 4 zjutraj, ko se je bolečina popadkov 100% vrnila, jaz pa odprta komaj 8 cm.
Takrat sem mogla it ležat na levi bok in ob 4 zjutraj so se začeli tisti najtahujši krči taščalniki, ki so trajali eno uro in to je bila meni najhujša bolećina pri celem porodu, ko sem resnično mislila da bom umrla[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ....enkrat sem tudi bruhala, ker sem baje narobe dihala...moj mi je dajal mokro krpo na čelo, ful mi je blo fajn, da je bil zraven..
No, pa je končno odbila ura 5.04, ko je na svet skočila lepotička Lara in v tistem trenutku se mi je zazdelo, kot da sem se zbudila iz nezavesti, olajšanje v sekundi.
Moj je spustil par velikih solz, prerezal popkovnico, nato pa so mi jo dali na trebuh.
Pol je še sledilo šivanje, ki me ni čisto nič bolelo, bila pa sem čisto malo šivana, tak da sem drugi dan že lahko skoraj normalno sedela.
Tak, če se bo keri dalo brat pa pokomentirat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
|
|
|
|