|
BarbiG -> RE: Nekaj vprašanj o dvojčkih - II. del (23.1.2011 13:14:11)
|
Pozdravček vsem skupaj. Takole, ko vas berem, me obhajajo spomini na lansko leto. Julija sem namreč rodila enojajčni dvojčici, ki imata zdaj že 6 mesecev in pol. Joj, kako čas beži. Zato uživajte v teh trenutkih nosečnosti, ker jih hitro pogrešiš, ko enkrat rodiš. Pa čeprav vem, kako sem tud jst na koncu jamrala, da zdej bi ša že rada rodila. Rodila pa sem s polnimi 37-timi tedni. Pa verjetno bi še dalj zdržala, sam so se G-ji odločili za CR.
Upanje81, za spinalni blok v LJ ni problem. ZDaj, ko si imela priprave na CR, si imela verjetno tud pogovor z anesteziloginjo. Vsaj lani je bil to obvezen del priprav na CR. Meni žal ni preostalo drugega kot da rodim s CR, ker sem imela placento previo. Pa tudi spinalni blok zaradi tega ni prišel v poštev, ker je bila pri meni nevarnost velike izgube krvi, do česar je tudi prišlo. In ko gledam nazaj, vem, da je bolje, da sem imela CR v splošni anesteziji, ker druga deklica ni dihala in so jo oživljali. Vem, da bi preživljala peklenske minute, ko bi poslušala, kako se trudijo oživljat mojo deklico. Tako pa sem vse lepo prespala in mi je mož to potem povedal. Me je kar pretreslo, ampak sem potem takoj vedela, da je bolje, da nisem takrat tega vedela. Je pa tako, da bi imela tisočkrat raje naravni porod (imam že dva za sabo), ker je okrevanje mnogo, mnogo lažje, kot pa po CR. Aja, pa še to. Po spinalnem bloku pride pogosto do močnih glavobolov, migren, tudi potem, ko si na intenzivni, je okrevanje daljše, saj si spodaj paraliziran in ne moreš do WC-ja, kar pri splošni anesteziji je izvedljivo. Jaz sem po šestih urah že sama hodila na WC. Sicer sem se komaj primajala do tja, ampak je šlo. Je pa osebje zlato na A oddelku.
Hijenca, tebi pa čestitam za uspešno opravljen poseg v Londonu. Jaz sem kar precejšen del nosečnosti trepetala, da moji princeski ne bi to doletelo, da bi se razvil TTTS sindrom. In na srečo se ni. Sem pa potem, ko so bili ta hudi tedni mimo za TTTS sindrom, trepetala zaradi placente previe, ker zaradi tega sem bila pa jaz v življenjski nevarnosti. Pa se je na srečo vse končalo kot da vseh teh problemov ne bi bilo. Sem imela, tako ko pogledam za nazaj, pravzaprav popolno nosečnost.
Mismis in Roži, vaju tkole na hitrco preberem, sam pisat pa nimam ne časa ne volje. Skratka, želim vama, da vama nosečnost poteka mirno, brez težav, tako kot je bilo do zdaj in da zdržita čim dlje 3 v 1. To velja za čisto vse tuki gor. Ker je vsak dan izjemno pomemben.
|
|
|
|