cilla
|
Vidim, da smo na podobnem . Jaz sploh nočem razmišljat o slabih scenarijih. Pravim, da bova zmogla, ker sva se tako odločila Moji starši živijo +100 km daleč, pa stara sta že čez 70, na taščo nočem preveč računat, ker čeprav živi v isti občini, je že obremenjena z rihtanjem familije od svaka. Za zdaj se na prve mesece pripravljam tako, da delam zaloge (kompoti, zelenjava v skrinji, nakuhala si bom kake jedi za v skrinjo...), kar nekaj prijateljev mi je dalo ali posodilo odrabljene cunjice in opremo svojih malčkov, voziček bo rabljen (ker mi je že greh dat 1000€ za novega, oni "poceni" so pa ceneni), pohištvo bo nekaj iz druge roke, nekaj pa Ikea - za zdaj tako ne bosta rabila čuda. Malce me sicer glava boli, ker sva stanovanje, ko sva ga kupila, opremila za dva. Jaz sem bila namreč že prepričana, da otrok ne bo in nisem hotla delat "spomenikov" otrokom, ki jih ni. No, pa imamo moj pesimizem in dodaten puf, da iz "pajzlna" naredimo otroško sobo. In ker bosta dvojčka, tudi nimam slabe vesti, če bosta skupaj v sobi naslednjih veliko let. Jaz sem si jo delila s 7 let starejšim bratom, pa ni bilo hudega ne njemu ne meni. Torej tudi njima ne bo Kot ste že ve ugotovile, ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka ne bo sprejeta vsaj še nekaj časa in medtem morda damo skozi vsaj jasli (če jih dobimo, seveda). Če še okolica ne bi imela tako butastih reakcij, ko slišijo, da bova dobila dvojčka, bi bilo pa še boljše. Sita sem že komentarjev (večinoma samih takih, ki otrok sploh nimajo) v stilu "o šit/fak/....., dva?! o groza, to bo pa hudo, jaz bi umrl/a..." in podobne. Še tavečjega optimista bi ob obilici takih komentarjev občasno malo stisnilo. Ma sej nismo neki osamelci, vedno se najde nekdo, ki je pripravljen dat kako roko. Kak prijatelj, sodelavka, soseda... včasih te v takih situacijah pozitivno presenetijo ravno tisti, na katere sploh pomislil ne bi. Aja, pa hvala za info glede plenic. Meni so sicer eni kolegi prinesli tono pralnih plenic, ampak imam občutek, da pri dveh naenkrat zmanjka časa za to.
|