Jasna31
|
Fižolčka, zeeelooo lepe slike, in še lepša modela!!! Super ste! Jana, porod s spinalno je super izkušnja, jo priporočim vsem, ki morajo na CR. V glavnem, da ti podrobno opišem svojo izkušnjo. Predvsem bi najprej poudarila, da je v mojem primeru Ljubljanska porodnišnica zakon, osebje strokovno, sestre so ti v veliko pomoč, meni so pomagale pri uvajanju dojenja, naučile so me tudi sinhronega dojenja, skratka res, 10+!!!! Vse skupaj je potekalo kot po tekočem traku. V porodnišnici sva bila naročena ob 07 zjutraj, sledilo je klistiranje, po potrebi britje, nato pa sva bila že v porodni sobi, priklopljena sem bila na CTG in kaj vem kaj še vse, vstavili so mi kateter… po hitrem postopku so me odpeljali v operacijsko sobo in malo pred 10 sta bili že rojeni naši punčici. Ob rojstvu sem bila popolnoma prisebna, in to je bil zame neverjetno lep občutek. Sam poseg zgleda takole: najprej sem dobila lokalni anestetik na predelu, kjer dobiš potem spinalno (epiduralno), tako da vboda v hrbtenico sploh ne čutiš. Nato te namestijo na porodno mizo, postopoma izgubljaš noge. Dr. me je pričela mazati po trebuhu, najprej čutiš da je hladno, potem samo še premike, na koncu nisem čutila ničesar. Ko se začne poseg, ti sproti povedo, kaj delajo…nekatere pravijo, da so čutile, kaj so delali, da pa ni bolelo…no, jaz nisem čutila ničesar. Od pričetka pa do rojstva malih žabic je minilo cca 5 minut. Dr. je povedala, da vidi prvo ritko, in takoj zatem se je že zaslišalo glasno vreščanje in v roku ene minute ponovljen postopek punčici so mi takoj pokazali preko zavese, ki jo imaš pred glavo, prinesli so mi ju do glave, da sem ju polupčkala, potem pa sta šli v porodno sobo, kjer so ju z očkom očedili in izmerili, mene pa so še cca 20 minut šivali. Čutila še vedno nisem ničesar. Nato so me peljali proti intenzivni in pred porodno sobo smo se srečali z očkom in malima žabicama, se poslikali, polupčkali, nasmejali. Zelo lepo! Na intenzivni sem že po 2 urah dobila nazaj nogi (in s tem tudi bolečino, ki pa ti jo ves čas lajšajo s protibolečinskimi infuzijami). Punčki so mi pripeljali pokazat ob 12 za 10 minut, mi ju na mojo željo pristavili k prsim, nato pa smo se spet videli od 15 do 17.30 v času obiskov. Naslednji dan so mi ju pripeljali na vsake 3 ure in mi po eno na pol ure položili v posteljo (sama sem bila še precej nemobilna), popoldne pa so me že odpeljali na oddelek (2. dan), za punčici so na ta dan še vedno skrbeli oni, kot da bi bila še na intenzivni. 3. Dan sem punčici dobila zjutraj, vmes so ju odpeljali, da ju je pregledal pediater, sicer pa sta bili z mano do večera. Vmes so me učili previjanja in umivanja, sestre so mi prijazno pomagale s pristavljanjem, saj nam sprva ni šlo, poleg tega so me naučile tudi tandemskega dojenja. Noro. V glavnem, sestre so super, zelo prijazne, strokovne…same pohvale!!!! Kar se tiče bolečin je takole…prvi dan, ko popusti anestetik, boli, a dobivaš sredstva proti bolečinam, od katerih se mi je kar kinkalo. Kar je bilo meni zelo boleče, je preverjanje krčenja maternice na vsako uro. Na noge so me postavili 2. dan, do takrat pa sem imela kateter. To je bila kar veselica, ampak je dejansko vsakič naslednjič mnogo lažje. Isti dan sem šla tudi sama pod tuš, popoldne pa so me že prestavili na oddelek, v sobo skupaj s še eno mamico dvojčkov. Ta dan so za otroke skrbeli kot na intenzivni, dobila sem ju na tri ure. 3. dan sem malčici dobila ob pol 6 in sem ju imela do večera, vmes pa smo se učili previjanja, umivanja, dojenja…. Zvečer so mi dali možnost, da ena malčica ostane ponoči z mano, in sem si izbrala tisto, ki je več jedla, da so drugo oni dofutrali in previli, za svojo pa sem celo noč skrbela sama. Tretji dan je glede bolečine že super, boli le, ko se kobacaš iz postelje in malo, ko se prevračaš z boka na bok. 4. dan pa je bil meni že super, počutila sem se odlično, pediater, ki je pregledal malčici, nam je dal zeleno luč za domov, tudi jaz sem jo dobila po pregledu ginekologa, in sem se odločila da gremo (lahko bi še ostala, a sem si močno želela domov, pa še neke virusne okužbe so začele razsajati v bolnici). To je to…doma sem pa sploh bila takoj kot roža, po 10 dneh me rana sploh ni več bolela, se pa pazim, da se ne bi po nepotrebnem naprezala. Uf, pa sem spesnila tole, kar dva dni mi je vzelo, zaradi vmesnih alarmov
|