san
|
hehe, zivepo, če je pa tak sonček zunaj
jaz sem se ravno privlekla domov. danes sem še do konca opravila s papirologijo na csd-ju, pa bila sem na abdominalni dekompresiji, pa še mal sem pol šetkala po mestu, ker je tako lepo zunaj.
vam moram povedat, da se mi je mali včeraj premaknil nižje in sedaj končno lažje diham . mam za celo dlan prostora sedaj vmes med prsmi in trebuhom. me je pa tako bolelo, da sem se morala ustavit in sva s hčero pol ure sedele na eni klopci, da sem k sebi prišla. že pri tretjem sem tako občutila premik glave nižje dol. prav čutila sem kako se mi razmikajo kosti, madona... no, še dobro, da je bila hči z mano, ker ona bi znala pomagat, če bi se kaj začelo dogajat in potem sem imela še drisko zvečer, pa me je skoz po malem črvičilo in sem že kar malo panično razmišljala, da se ni kaj začelo, ker jedla nisem nič takega, kar tudi ostali niso (pa tudi med temi prazniki nisem nič preveč jedla, ker mi ni pasalo, sam mal potičke sem poskusla). no, na srečo se je potem stanje umirilo, danes sem pa tudi ok, sicer uturjena, ampak sej bo. zdej je pa res že čas, da oblekce pripravim... pa kupit moram še za iz P za bibija, pa mi nič ni všeč, ma sm čudna ...
jutri pa dobimo kuhinjo, kooončnooo, je pa zdej odtok za pralni stroj poškodovan, tko da... mah vedno neki
|
Natisni
in upam da bojo koristile! 
sm tut že bla
, tako da še zuni ne morem stat,kar dol me vleče 
, ma no še malo in bo mimo
Komaj sem se navadila ustajat ob pol devetih - devetih, zdj pa kr naprej spim do pol desetih ali desetih!
se ravno odpravlja v službo, jaz pa počasi ven na eno 
