slovenka
|
TMS, kako si lepo napisala. Samo meni je bilo res preveč stresno, mali ni spal celo dopoldne, samo na rokah... saj vem, da je Safija tudi, samo verjetno gre kaj spat vmes ali? Potem je pa že težko uživati, če se mi je Sofija smilila, da se nisem mogla ukvarjati z njo, je malo pocartati... Sicer pa mene zdaj tudi nič ne moti, da sem skoz doma, v prvo je bilo težje... samo da sta otroka dobro. In ko poslušam, kako se Sofija reži zunaj, ko se z varuško kopata v bazenu itd. kar nekak lažje dojim malega notri... Je pa res, vse bo zelo hitro minilo... AS, moja pomočnica ne lika Pomaga mi z otrokoma - gremo na sprehod in zagrabi Sofijo, če kam odlaufa na cesti... pa doma je recimo zunaj s Sofijo v bazenčku ali pa malega vozika z vozičkom, jaz pa sem s Sofijo, gre v hladilnik po sok, včeraj je kosilo skuhala, Sofijo nahranila, ker sem jaz ravno morala dojiti ipd. Zdaj itak še dosti več dojim, ker je tu veliko cartanja na zizi, ampak mu ne morem odreči. Tako v glavnem... Pride ob 8.30 in ostane, dokler ne gre Sofija spat, tam ob 12.30. Potem Sofija spi tri ure in že pride mož. Prej se mi je zeloooo vleklo do pol 4h, zdaj pa takoj mine. Lunca, držim pesti, da bodo izvidi v redu Njamka, no, no, eni čevlji pa te res ne smejo iz tira vrečt Kar lepo dojenčka delat... AS, meni je že tako iz samega posta smešno tole z vojsko. Madonca so moški včasih prav uporabni in imajo ideje, a ne? Mene tudi moj kdaj preseneti. Ena dvojčka sta se prav navezala nanj in bi se zmeraj igrala, ko se vidimo. Zadnjič na obhajilu ga je eden eno uro čakal, da se je najedel... vsi naši so se prav čudili kaj Blaž tako dolgo sedi poleg mojega - pa ga je čakal, da se grejo košarko TMS, jaz pa zdaj spim v sobici z malim, ima veliko posteljo tam in temnejša in tišja soba je kot spalnica... pa moram biti z njim, ker ga tudi ponoči mučijo krčki in ga malo božam, pa ziza pomaga, kupčke podirava, vse živo... taki mali pikec še je, pa sedaj res kar ubog... ampak po drugi strani pa pogrešam spati ob mojem možu. Je v sosednjem prostoru in zvečer zmeraj malo poleživa skupaj, utrujena sva zdaj vsak večer totalno, ampak se še malo pogovoriva in dva večera nazaj sem kar za pol ure zaspala ob njem, potem pa šla k malemu... No, takole imamo zdaj mi, fajn neeeee?
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|