|
Mala_Ajda -> RE: Montignac in GI "dieta" s 1.1.2010 (3.2.2010 14:54:38)
|
Se opravičujem razočarana, bom drugič samo linke v slovenskem jeziku lepila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Obstajajo datoteke skeniranih knjig, samo je bila kvota v preteklosti presežena in se ne da vlečt dol. Se ti ponižno opravičujem. Še enkrat. Khm...
nekaj časa nazaj sem brala tole:
Pomankljivost glikemičnega indeksa:
kljub temu, da ima upoštevanje glikemičnega indeksa velik pomen pri načrtovanju jedilnika, še posebej, če je cilj izguba odvečne maščobe, pa glikemični indeks ni brez pomanjkljivosti.
1. Velika odstopanja pri meritvah
Glikemični indeks določenega živila je običajno povprečen rezultat večih testiranj in zato dokaj natančen. Kljub temu pa se rezultati različnih testiranj enakega živila včasih močno razlikujejo. Najbolj očitno je to pri sadju, kjer se glikemični indeks z zorenjem izrazito zvišuje in se rezultati lahko razlikujejo tudi za 50%.
2. Vpliv priprave živil
Kakšen glikemični indeks ima jabolko? In kakšen glikemični indeks ima isto jabolko, ki smo ga zmleli v čežano?
Oba GI se močno razlikujeta, saj na glikemični indeks vpliva vsaka predelava živila, naj bo to mletje ali kuhanje. Razkuhane testenine imajo npr. nekoliko večji glikemični indeks kot kuhane »al dente«.
3. Vpliv kombiniranja živil
Glikemični indeksi se določajo za posamezna živila, obrok pa običajno sestavlja več živil. Skupni glikemični indeks obroka je tako povprečje glikemičnih indeksov vseh živil. Glikemični indeks obroka se lahko zniža z dodajanjem maščob, beljakovin in balastnih snovi.
4. Pomanjkanje podatkov
Zaradi prej opisanega zahtevnega postopka meritev, je glikemični indeks določen le za približno 5% vseh živil. Žal se iz sestave živila GI ne da predvideti dovolj natančno, zato je za vsako živilo potrebno opraviti meritve.
5. Individualne razlike
Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po tem, kako hitro in učinkovito prebavljamo ogljikove hidrate, zato prihaja do individualnih razlik pri dvigu krvnega sladkorja po zaužitju istega živila. Že določeni glikemični indeksi so sicer povprečne vrednosti za zdravo populacijo, a kaj lahko se zgodi, da je odziv telesa bistveno močnejši ali šibkejši od povprečja. Lahko rečemo, da ima vsako živilo le nam lasten glikemični indeks.Oglejmo si še glikemične indekse in obremenitve za nekaj pogostih živil. Količine prebavljivih ogljikovih hidratov (POH) in glikemične obremenitve so preračunane za 100g živila.
živilo
GI
POH
GO
Arašidi
14
13
2
Grenivka
25
7
2
Pizza
30
16
5
Jabolko
38
11
4
Špageti
42
27
11
Korenje
47
7
3
Pomaranča
48
9
4
Banana
52
20
10
Čips
54
48
26
Snickers
55
56
31
Rjav riž
55
21
12
Med
55
80
44
Ovsena kaša
58
9
5
Rozine
64
74
47
Bel riž
64
28
18
Namizni sladkor
68
100
68
Bel kruh
70
47
33
Lubenica
72
7
5
Popcorn
72
62
45
Pečen krompir
85
19
16
Glukoza
100
100
100
Kaj lahko iz podatkov v zgornji tabeli zaključimo?
Izbiranje živil le na podlagi glikemičnega indeksa – še posebej, če je cilj hujšanje – lahko zaradi nepazljivosti privede do ravno nasprotnih rezultatov od pričakovanih. Treba se je namreč zavadati, da je primarni vzrok kopičenja telesne maščobe še vedno prevelik vnos kalorij, in da je za hujšanje nujno potreben kalorični deficit. Če bi se ravnali le po glikemičnem indeksu in glikemični obremenitvi, bi lahko napačno sklepali, da je npr. 200g pizze precej boljša izbira kot 200g rjavega riža, ali da je 100g arašidov za hujšanje primernejše kot 100g banane. Pa temu ni tako.
|
|
|
|