Anonimen
|
Meni je pa Ullina vzgoja všeč. Sama sem absolutno proti klofutanju in podobnim stvarem. Otrok potrebuje doslednost in opcija, ki jo izvaja Ulla s povoženimi živalcami je nekako praktična, tako si otrok lahko tudi predstavlja stvari. In bolj zaleže kot če mu neki tumbaš na mal dolgocajtn način in ob tem nima neke predstave. Podobno je z odraslimi. Nekateri toliko časa norijo npr. po cestah, dokler se jim kaj ne zgodi, da jih izuči. Nekaterim je dovolj, da nesreče vidijo in se spametujejo. Nekaterim nič ne pomaga in mu lahko še toliko tumbaš. Je tudi res, da recimo pri nekaterih otrocih Ullina vzgoja morda ne bi zalegla. Vsak otrok je specifičen. Vendar menim, da se z neko doslednostjo da marsikaj doseči. Tudi s pogovorom kot pravi Ulla. Saj otrok ni neumen in če mu po odraslo poveš stvari, jih bo razumel, samo malo bolj temeljito mu je potrebno razložiti. Recimo tudi kar se tiče drog in teh stvari, saj otrok bo recimo razumel, da je škodljivo etc., vendar se mi zdi, če z njim pogledaš kakšen tak film in zraven pokomentiraš, bo imel otrok predstavo, kaj lahko takšna stvar prinese. In če bo imel možnost, da mu nekdo kaj od tega ponudi, se bo morda spomnil na film in odklonil. Morda bo pri drugem zaleglo tudi brez filma. Marsikaj je odvisno od interpretacije razlage. Se pa tudi strinjam, da če se otroka samo kaznuje in nikdar ne dobi pohvale in se s tem zmanjša motivacija otroka, ker si misli, saj je vseeno kaj naredim, vedno sem samo kregan in nima niti več za mar, kaj mu nekdo tumba.
In ko pravi Ulla glede prežanja na otroke – je prijokal enkrat moj brat kot mali domov in moji mami rekel, da ga recimo sosedov mulc zajebava, pa nekaj sta se bockala, kao češ, mami pejt ti uredit, mu je samo rekla, postavi se zase, pa ne boš rabil mene. Pa je tako naredil in sta bila z onim naprej prijatelja, ga nikdar več ni zajebavu.
Sem bila pri bivšem, njegov brat je imel punčko, staro 3 leta in je želela konstantno, da se ji bere Pepelko, Trnuljčico. Bolj ko so ji večkrat brali, bolj je regljala zraven in so ji en odstavek brali ma po ne vem kolikokrat. Potem je želela, da ji še sama berem. Pa je želela izvajati isto kot pri njih, sama sem ji za razliko povedala, da ji ne bom brala, če ne želi, ker druge stvari zraven počne in ko je želela jovo na novo isti odstavek, sem ji lepo razložila, da je treba nadaljevati zgodbico, ker sva to že prebrali. Potem sem jo vprašala, če bo sedaj lepo poslušala, da bova prišli z zgodbico do konca, se je lepo usedla, malo sem ji zraven še slikice pokomentirala in niti mrdnila, še manj regljala zraven. Sva končali, je šla spet k noni in nonotu, počela isto kot prej pri njih. Ker so ji pustili, da je ona njih komandirala. Pri meni je vedela, da če hoče, da ji berem, bo pač morala prisluhniti. Ko je recimo želala nazaj na isti odstavek, sem jo vedno popravila in vprašala, kje sva ostali. In je vedno pokazala, kje naj začnem naprej brati. Morda to ni tak bistven primer, ampak razlika je bila očitna.
Najbolj mi pa dvigne, ko nekateri na otroka samo pizdijo, to se ne sme, kaj si to naredil etc., nimajo pa ne časa ne volje, da bi enkrat ali petkrat lepo mirno razložili stvari. Kaj vem, otrok utakne roke v utičnice in ga usekajo po prsti in zraven visokotonce, da to pa ne sme, ne razložijo mu pa na lep način, zakaj je to nevarno.
Ljupka, otrokoma morda razloži, da če nista s teboj ob cesti, da to ne pomeni, kadar gresta s taščo ven, da pa smeta skakati po cesti. Da to velja, ne glede na to, s kom gredo ven in da v nasprotnem pač ne bodo hodili ven, kadar ti ne boš mogla. Ali pa, da nekaj časa ne boste šli ven, ker so se pri tašči tako obnašali. Po eni strani razumem Ullo, da ti ne more dati specifičnega nasveta, ker v bistvu vsak starš najbolje pozna svoje lastne otroke. In v bistvu ukrepaš lahko takrat, kadar si zraven.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pajade. 
