Vijoličarka
|
Pozitvino se mi zdi, da o otroku razmišljaš, tehtaš razloge 'za' in 'proti', da se nisi, zaradi velike želje, kar na vrat na nos podala v to pustolovščino.
Temo si odprla, ker si želela slišati različna mnenja. Mislim da si dovolj stara, da lahko preneseš tudi mnenja, ki ti niso všeč.
Ne glede na to, da ti to ni pri srcu, bi začela pri tvoji starosti. In spet, zdi se mi pohvalno, da si pridna, redno izdeluješ šolo, skrbiš za lastno gospodinjstvo in zaslužiš kakšen dodaten EUR s študentskim delom, s fantom pa še hiško urejata.
Vse to je čisto dovolj, če ne že skoraj preveč za dekle tvojih let. Brez zamere, ampak zdiš se mi kot kakšen šprinter, ki se je zaletel v klanec. Pospešuješ in pospešuješ. Zdaj še otrok. Da se ne boš na pol poti zgrudila.
Ne razumem, zakaj ne bi najprej dokončala šolanja in glede na to, da si zdaj v tretjem letniku, bi to pomenilo kvečjemu še kakšno leto ali dve. Zakaj na vsak način otrok med študijem? Kdo je tisti, ki si ga bolj želi? Ti ali tvoj fant?
Tudi se mi ne zdi prav, da greš in rodiš otroka, brez neke materialne podlage. Računaš na študentsko porodniško, ki ni neko bogastvo, računaš na denar tvojih staršev. In pri slednjem se mi zaplete. Tvoj fant bo teral hobi, ki ga stane od 60 do 100 EUR na mesec, tvoji starši pa bodo prispevali za vzdrževanje VAJINEGA otroka? Poleg tega so ti dekleta povedala, da otrok ni ravno poceni, sploh če ne boš mogla dojiti.
Mar ne bi bilo bolje, da najprej dobiš službo (pridna si, boš študij hitro končala in tudi znajdeš se, službo boš našla) in potem zanosiš? Imela boš precej boljšo porodniško in ne boš več odvisna od staršev. In tukaj se ne gre za to, da bi ti starši rade volje denar dajali, ampak zato, da je človek resnično samostjna oseba. In resnično samostojna oseba je tisti, ki je finančno neodvisen in šele tak naj bi planiral tudi otroka.
Ko boš šla v službo, boš pridobila tudi nove življenjske izkušnje in nove informacije. In zdaj smo pri fantu. On je že vse postoril - ima službo, izobraževati naprej se ne misli, hišo je že skoraj dokončal, več ali manj je že vse urejeno, samo TI mu nisi čisto zagotovljena. Kajti ti študiraš, ti boš lahko v službi spoznala druge moške, npr. zdravnike, katerim se on očitno počuti inferioren. Njegova strašna želja po otroku lahko izhaja tudi iz strahu - če boš prej imela njegovega otroka, boš zapečatana, potem mu ne boš pobegnila s kakšnim zdravnikom.
Kerensa me je spravila v smeh, ko je stave primerjala s hobijem. Ampak ima v bistvu prav. Tudi stave so lahko hobi. Gre samo za vprašanje vrednot. Hobi je lahko tudi tek, kolesarjenje, plavanje... torej take vrste hobi, ki človeku nekaj da, v tem primeru kondicijo in zdravje, ter pozitivno vpliva na človeka.
Ali stave pozitivno vplivajo na tvojega fanta? Zakaj stavi? Kaj mu to daje? Ali sanja, kako bo zadel velike vsote denarja, kar mu bo omogočilo življenje na visoki nogi? Ne vem. Možno je, da je tvoj fant nezadovoljen s svojim položajem v življenju in si želi nekega čudeža, da bi se to izboljšalo. Misliti mi daje dejstvo, da raje ostane doma, kot da na morju ne bi hodil na pijačke in večerjice. Pa čeprav bi na morju lahko plavala, se sprehajala, zamenjala okolje, se fino imela. In v bistvu bi lahko šla na morje in pijačke in večerjice, če bi se on odpovedal svojim stavam vsaj dva ali tri mesece.
Ne vem. Meni se zdi vse skupaj nezrelo in otročje. In tvoj fant je že postavil svoje potrebe pred družinske. Kajti vidva sta družina. In vajin skupni čas na morju ni toliko vreden, kot njegove stave.
Ker sta oba še zelo mlada, lahko čas še marsikaj prinese. Tebi, njemu, obema. Ne gre se za to, koliko sta zrela za svojo starost - v bistvu je prav ta prezgodnja zrelost problem, predvsem pri tebi. Še vedno vama manjka življenjskih izkušenj. Ne hitita. V dobro otroka.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pa čestitke za 
no včeraj sva se v postelji do polnoči pogovarjala, tako kot se nisva še nikoli...opazla sem da mu moram le povedat kaj me teži, me je stisnil k sebi in sva se pogovarjala o vsem možnem. vprašala sem ga če si res želi otroka, da če ima pomisleke glede česarkoli, lahko še počakava, ker se nama res nikamor ne mudi. pa pravi da noče čakat, mi je pa povedal da ga je strah bit npr. sam z dojenčkm, pa sem ga malo pomirila, da v prvem letu ne bo veliko sam z njim, ker bom itak jaz celo leto pač doma. no sicer pa itak obstaja šola za starše kjer te tudi nekaj naučijo, drugače pa imam jaz veliko izkušenj in znanja glede dojenčkov, ker sem hodila na srednjo zdravstveno
nisem nikoli gledala na to tako, da je to pač njegov hobi. 
. Glavo pokonci in ciljem naproti! 
