Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: taychy no kako naj začnem...moj problem je sledeč: s fantom načrtujeva otroka, on pravi da si ga želi. ko se pogovarjava o različnih stvareh pa se vedno skregava-on odplačuje dva kredita in je v totalnem minusu, kljub temu pa še vedno zapravi 60-100 evrov na mesec za športne stave. pa sem mu rekla da če hoče imet otroka da se bo moral čemu odpovedat, in njegova reakcija je bila: js bom stave igrau do konca življenja, preden bom umrl bom vplačal zadnjo stavo... sej nebi rekla če bi imel kaj od tega ampak on ne zadane nikoli. Vsakdo od nas, ženska ali moški, ima svoj hobi in večina teh hobijev ni zastonj, ne glede, kaj je ta hobi. Četudi samo vrtnariš, si moraš kupiti lopatko in rokavičke . Tudi športne stave so v sami osnovi hobi, obstaja pa seveda velika nevarnost, da postanejo zasvojenost (z igrami na srečo). Tvoj fant si zasvojenosti očitno niti finančno ne more privoščiti (vsaj sedaj ne), zato se mi 100€ na mesec za hobi (hobi je nekaj, kar delaš zato, ker se ob tem dobro počutiš) ne zdi veliko. Jaz za svoje hobije dam veliko več, pa prav tako nimam pokazati česa, razen lastnega zadovoljstva. Predstavljaj si motorista (tistega strastnega, ki živi za motor), da mu rečeš, da se ne bo smel več voziti z motorjem, ko dobi otroka. Hja - motor je imel prej, kot otroka, torej lahko motor obdrži, za otroka pa se sploh NE odloči, če bi otrok pomenil, da ostane brez motorja. Sebično, seveda, ampak še vedno - moškim postavljati pogoje glede njihovih hobijev je popoln nesmisel (pa tudi nekaterim ženskam). Rezultat bo popolnoma predvidljiv - svoj hobi bo začel skrivati, to je pa "idealno" za družinske odnose. Dokler njemu samemu ne naredi "klik" v glavi in dokler mu ta "klik" ne reče, da bo 100€ raje namenil za otroka, kot za športne stave, do takrat ne moreš nič. In je tudi bolje, da ne narediš nič. Če ima pa kredit zaradi iger na srečo, potem je pa to že druga stvar. drug problem, spet glede denarja: morje...drugo leto pa ne bova šla na morje ker bova brez dnarja, je reku... pa sem rekla da gremo vseeno lahko na morje, ker imamo itak svojo prikolico (od mojh staršev) za hrano pa moraš tako ali tako tudi doma dat denar...pač ne bova oz. bomo hodili v gostilne na pijačke in večerje. njegov odziv je bil da se počuti k en starček in da raj ne gre na morje k pa da je k en penzjonist. to so njegove besede. Vsakdo od nas ima svoje predstave o načinu preživljanja dopusta. Večina ljudi, ki jih poznam, trdi, da raje ne gre na dopust, kot pa, da bi šla na takšen dopust, ki ni po njihovem okusu. In to popolnoma razumem, ker sem tudi sama taka. Mene npr. ne spraviš na družinski dopust na naš vikend za 14 dni. Ni šans, ker bi se mi zmešalo. Za kakšen vikend že, pa še to iz vljudnosti, drugače pa niti pod razno. Zato tudi njega razumem, da npr. noče iti v družinsko prikolico. Veliko bolje je v tem primeru biti doma, se kopati na bazenu ali v najbližji reki ali pa preprosto doma poležavati pred TV-jem, če si ob tem bolje razpoložen, kakor s pol razširjene družine v prikolici in njeni okolici. do mene ful ni pozoren(včasih je bil-se je rad stiskal in muckal z mano, sedaj pa se noče več), zato se bojim da mi med nosečnostjo in kasneje ne bo ravno v oblake koval. npr. noče it na sprehod, ker je preveč zmatran od šihta, noče sexat ker je preveč zmatran od šihta (sexava mogoče 3X na mesec, ampak to je že maximum). sj ne rečem je priden, tudi kar se dela okoli hiše tiče-drva za zimo... Vprašaj se (in vprašaj še njega, seveda), zakaj je sedaj drugačen. Najbolj logična razlaga bi bila, da je čas zaljubljenosti (tista reč do enega leta zveze) minil in se sedaj obnaša drugače. To se vsi, le, da se ne vsi tako očitno, kakor se očitno on. Metuljčki v trebuhu so minili in namesto njim se sedaj spet (lahko?) posveča ostalim stvarem v življenju, ki se mu zdijo pomembne (služba, drva pred zimo in ostalo). To je nekaj običajnega. Če pa sta oba mlada in zdrava, pa ni ravno običajno, da seksata 3x na mesec (maximalno), ne glede na službo, drva in športne stave. Tukaj pa potrebujeta pogovor. vse bolj razmišljam ali je pametno imeti otroka z njim oz. sedaj...nevem ali mislite da bi otrok spremenil njegovo mišljenje in obnašanje? zapustila ga sigurno ne bi, ker ga ljubim in vem da tud on mene...kaj pravite, glede na to da si želi otroka?kako naj spremenim njegovo obnašanje oz mišljenje? Ti njegovega obnašanja oz. razmišljanja ne boš spremenila. Navidezno morda že, v sami osnovi pa definitivno ne. Če kdo, potem bo to storil on sam in to čisto nič prej, kakor takrat, ko si bo on to zaželel oz. ko se bo on odločil, da bo drugače. Vse ostalo bo tvoja (psihična) prisila, kar pa ni dobro za odnos. Če te vse te stvari zelo motijo, potem si si že odgovorila - to ni čas za otroka. Pusti vajinemu odnosu še nekoliko zorenja oz. odraščanja, pa boš videla, kam in kako se bo vse skupaj obrnilo. Otrok bi zagotovo spremenil njegovo razmišljanje in obnašanje, vprašanje pa je, če bi ga spremenil tako, da bi bila ti zadovoljna. Imeti z njim otroka samo zato, ker upaš, da bo potem tak, kakršnega želiš ti narediti, je pa nesmisel. Če že zdaj nisi zadovoljna z njim (vsaj ne dovolj - ker še dvomiš), potem boš kasneje še manj. no upam da niem vse skupaj preveč ˝na hard˝ opisala, ker stanje ni tako zelooo kritično, pa vendar me skrbi, tudi glede denarja ni tako hudo, ker sem študentka in bi dobivala ˝porodniško˝ al kako se že reče :) pa tudi moji starši mi vsak mesec dajejo denar, on bi moral le zase poskrbet, da bi prišel iz minusa-na zeleno vejo. Otrok v bistvu ne stane toliko, kolikor si misliš, da stane, preden imaš otroka. Otrok stane veliko več! Ne samo denarja, ampak tudi volje, časa in živcev. Lačni in na cesti zagotovo ne bi bili, se pa vprašaj, čemu vsemu si se zaradi otroka pripravljena prostovoljno odpovedati. In enako velja za partnerja. Če nimata tega dvojega usklajenega, potem je popolnoma vseeno, ali živita od socialne podpore ali pa od poslanskih plač - ne bosta prišla skupaj, pa da je ne vem kaj. prosim dajte mi kakšne predloge, kaj naj mu rečem ko se pogovarjava, ker sem zelo občutljiva in vsakič ko se pogovarjava o teh stvareh mi gre na jok in m zelo pizadenejo njegove besede. Kaj pa reče, da te tako prizadane, da jokaš? In kako on odreagira, ko te vidi, da jokaš? Dve pomembni vprašanji, na kateri ne vemo odgovorov, veš pa ju ti. V "najslabšem" primeru mu ta post pošlji na e-mail, pa naj si ga prebere. Ti pa počakaj, da bo sam prišel do tebe. Če ne bo, potem nekaj ni v redu. V njegovem odnosu do tebe. V tem primeru pa NE imej otroka z njim, dokler tega ne uredita. Jaz namreč ne bi mogla imeti otroka z nekom, komur je vseeno, če me prizadane (pa s čimerkoli že).
|