2ursae
|
ej, sem si za danes zadala, da nekaj malega napišem tule pri nas, pa čeprav grem - v teoriji, seveda - čez 3 minute spat, čaka me pa še bomba v kuhinji in kopalnici, pa perilo za dat v stroj  . Ma se mi ne daaaa, ampak ni mi hujšega, kot zjutraj vstat v svinjak.
Tko no, naše novice, kje naj začnem. Kot veste, hodi A. k specialni pedagoginji in včeraj sva imela z U. pri njej seanso, ko nama je podala svoje mnenje. Izgleda, da ima A. res aspergerjev sindrom  . Ženska je res vodila strokovnjakinja na svojem področju in je dobro ugotovila, kako A. funkcionira. Ni nobene panike, daleč od tega, fino je, da smo tako zgodaj prišli k njej, da nam bo dala nasvete, kako z njim, da bo bolj samozavesten in priljuden, če bo potrebno, bo imel v šoli tudi nekaj strokovne pomoči, tako da bi ga nekako "poštimali" do takrat, ko se v šoli začne zares. Zanimivo ne? bere se res šokantno, ampak v resnici ni, no vsaj meni se ne zdi tako. Sem vesela, da bom vedela, kako ga usmerjat in se spopadat z njegovimi muhami, sicer pa vem, da je čisto fejst in prikupen fantiček.
Čez praznike smo bili doma, kar mi je bil, priznam, kar povod za slabo voljo. Saj veste ne, takrat, ko sem bila še noseča in smo se enkrat po srečanju še debelo uro pogovarjale zunaj, stale in zmrzovale (pa valli je zaradi tega skoraj propadel zakon ) - no situacija se kar noče in noče izboljšat, v glavnem samevam z otroci, fičnik šepajo kot še nikoli ... skratka, razlogov za skrb je še pa še. Najbolj me potre v takem času, ko gledam fotke z dopustov drugih, pa poslušam pripovedovanja, kako lepo so se imeli - ne, da ne privoščim, daleč od tega, gre le zato, da privoščim tudi sebi  . Stalno se opominjam da materializem ni bistvo eksistence, no, morda bom enkrat začela v to verjet .
Kaj še ... danes sem se končno odločila, da fanta z naslednjim tednom polifram v vrtec. Zdaj ju imam doma že cel mesec, pa saj je fino, pa tudi ni. V bistvu se v glavnem igrata sama, potrebujeta pa ravno toliko pozornosti in nege (mislim pripravit hrano, pospravit ...), da ima tudi Lučka bore kaj od mene. V bistvu mi je za njo najbolj bad, danes sem prav opazovala, kaj se z njo dogaja čez dan - veliko preveč časa leži v ležalničku in se igra, med tem ko jaz strežem fantoma ali pa jo puščam samo na blazini medtem ko jaz spet letam zaradi fantov ali pa sem poleg nje, a se pogovarjam z njima. Tako da se kaj dosti ne ukvarjam z njo. Mislim, saj se, ona se ne pritožuje, je vesela punca in razigrana, ampak si zasluži več pozornosti. Upam, da bom pri svoji odločitvi vztrajala, da mi ne bo upadel pogum, ker po drugi strani res ne bi rada videla, da Bo. spet zboli in pristane v bolnici. Pišuka, sem v nezavidljivem položaju, kajne? Po mojem bom še precej mlela o tem.
dovolj bo, grem še opravit kar me čaka,
nočko
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
), v soboto pa Niki v novem C&A v BTC-ju nakupila goro stvari (okoli 150€, pri čemer je že vštet 20% popust, ki so ga darovali ob otvoritvi). Ja, Benika*, praktično cel kup, ki si ga videla, smo odnesli domov, pa še T. si je privoščil 2 hlače in 1 majico. Le jaz, sirota, sem ostala brez vsega.
Lahko se pa poizkusiva kaj za sredo zmenit? 
), vendar so šli otroci sami (+ 2 mamici), tako da jaz filma nisem videla in ne morem soditi. Nika je rekla, da je bilo zabavno, ampak ona itak ni nek hud fan za filme oz. risanke in kino. Meni je bil trailer všeč
. Lani je bil B. v bolnici v začetku junija, poleg tega pa kar berem, koliko je še bolnih otrok. Ne upam tvegat. 
... 
