ronja
|
Če je mali glih na meji, pa so v kaki trgovini, je razkuževanje rok še razumljivo - za po tleh brskat, pa absolutno ne - voda, pa konec. Mogoče milo, ko prideš domov, če si ga dovoli dobro sprat, seveda. Kar se taščice tiče pa je potem vsak dan po smsu spraševala, kako sta malidve in prvi dan nisem hotela klicat nazaj, ker ne bi mogla lepo povedat, drugi dan potem sem, ker sta bili obe tok boljš, da nisem bila več tako besna in sem ji povedala, da sem bila jezna nase, na lubija in na vse in zakaj. nase zato, ker nisem zahtevala, da ostanemo doma, nanj, da je mislil, da bo vse ok in smo šli (jaz sem ipak šla zaradi njega, za ostal me boli...), nase, da nisem Ronje vzela njej iz rok, ker bi takoj videla, da je res boga, pa zatežila, da gremo domov, saj se nikoli ne pusti tako dolgo cartat (sploh pa ne nekomu drugemu - pri meni se še kdaj, ampak še to ne 3 ure skup)... Pa se je fuuuul strinjala, da če so otroci bolani, je res treba bit doma, pa da kdor pa tega ne razume, je pa res nekaj narobe z njim, pa da je ona tudi videla, da ma Ronja neki boge učke,... itd... Me zanima, kok bi se strinjala v nedeljo, če bi rekli, da ne pridemo. Bi bil pa cel halo! Ampak mam pa zdaj pripravljen teren za naslednjič : ji bom lepo rekla, da "vem, da ona razume, saj je že zadnjič rekla, da če kdo tega ne razume, je res nekaj narobe z njim", pa da "sicer mala ni ful bolna, ampak da saj veste, kako je bilo zadnjič, pa nočemo reskirat", pa da "nočemo nalest tudi nečakov" (ker je dejansko tudi starejši nečak zdaj prehlajen - ne vem, ali je od nas, ker v ned. res nista bila nič skup, če jo je pa skoz ona mela po rokah - mogoče pa vseeno, na začetku so se vseeno nekaj skup igrali...), itd... In se ne bom pustila, hehe! Zdaj si lepo teren pripravim, pa je! Sem se namreč vzela v roke glede tele svoje tašče. Zadnjič sem namreč razmišljala, kaj bi bilo, če bi se lubiju kaj zgodilo (ni treba, da kaj tako kritičnega, lahko bi že samo šel v bolnico za 14 dni - kar se nama je že obema zgodilo - sicer takrat še nisva mela otrok, samo to ne pomeni,da se zdaj pa ne more)... In sem ugotovila, da bi mi bilo najhuje to, da mi ne bi dala mira, da me ne bi pustila, da odžalujem ali pa da si uredim življenje po svoje. In potem sem razmišljala, kaj bi naredila in prišla do sklepa, da bi nekak že poštimala, da bi me morala upoštevat. Potem sem si pa rekla: ja, zakaj bi pa čakala, da se mu kaj zgodi, pa da mora zdaj ves čas on neki bremzat? Če bi lahko takrat, potem lahk otudi zdaj. In sem lepo začela na tem delat: ko me vpraša, "če jo kaj rabim, pa kdaj naj pride "mi kaj pomagat", pa tamale popazit...", ji z enako prijaznim nasmeškom in enako vljudno povem, da smo super, da smo zelo vesele, da imamo končno malo miru, pa da ni treba nikamor it, kaj vse sva z Ronjo počeli, kaj Lejla že zna, itd... Nikoli ne jamram, da je kaj težko, ker ji nočem dat razloga, da bo rekla, da mi mora prit pomagat. Tako mi je vse lahko in vse komot folgam. Včasih za nazaj kaj povem, to je pa vse. pa pali. Pa za naprej si pripravljam teren, tako kot zdaj: da res ni bilo prav, da smo šli, ona se seveda ful strinja, pa seveda kao ne moreš vedet, pa ji povem, da bi že vedela, če bi vzela Ronjo v roke, pa moja napaka, da ji ej nisem vzela... In tako ji jo naslednjič pač bom, ona pa ne bo imela kaj. Ker če bo rekla,d a bo že ona povedala, če je kaj narobe z Ronjo, ji bom lepo sladko prijazno povedala nazaj, da ona že vidi, če ima Ronja bolne učke, samo ne bo nič rekla, zato mora to kar mami pogledat... In ne bo mela kaj - ker je res tako bilo, če je res kao vidla... Če pa ni, pa itak. win win zame, hehe. Ker mam počasi malo dost tele pasivne agresije, ki vedno doseže, kar hoče. Pri meni pač ne bo. Še lubi je sam rekel zadnjič, da je njegova mami res kača... da se dela, da nič ne ve, hkrati pa vse svoje sforsira. to ti da mislit. Zato se pa zdaj ne dam več. (Upam ). Sem ji pa tudi povedala, da "če bi se že prej dala prepričat, da bi se poročila, bi naju pa tole zdaj popolnoma odvrnilo, da se sigurno ne bi več hotela". Ni nič rekla na to, se je delala, da ne sliši. NO, meni je vseeno, kaj se dela, glavno, da sem ji povedala . Ker je res!
|