fiška33
|
Zdajle se bo to bralo malo grdo, ker se nekatere res potrudite, ampak... bi še jaz pristavila svoj piskerček o darilih  ... Obvezna izbira daril je za mene totalna muka in meni osebno popolnoma mimo, praznično vzdušje gor ali dol, miklavž, božiček, dedek mraz, valentinovo, dan žena, materinski dan, ... celo rojstni dan ... skomercializirano do fulla  . Preveč energije pobere  . Nepotrebne stvari, ki jih ne maram podarjati in jih tudi ne maram prejemati. Če bi jih potrebovala, bi si jih že kupila in izbrala sama. Darila, kot so npr. oprema ali dekoracija ali obleka, rada izberem zase sama. Slika, lončnica, CD, pladenj, skodelica, parfum, celo copati, mimo - to bodo stvari, ki me bodo obdajale in to si bom izbrala sama  . Saj verjetno za ponucat bi bile, mogoče bi po nekem času postale celo domače . Ampak, tisto prisilno veselje ob sprejetju darila, ki nam ni všeč...  . In verjetno enako razmišljajo tudi drugi ...
Mojedva sta bila oba učitelja in imamo polne police neuporabnega kiča in isto vidim pri tašči. Kič, ki se po tiho kopiči in dela prostor natrpan .
Po mojem mnenju bi moral vsak obdarit, če že, samega sebe in to bi bilo to . Redko katero tuje (prisilno) darilo je pisano na kožo.
Prav tako se mi zdi obdarovanje med partnerjema brez zveze  . Ko jaz vidim, koliko se moj dragi sproti trudi, da bi mi ustregel in me osrečil, (kar zdaj sem dobila solzne oči), niti nočem pričakovati, da se bo zdaj spomnil na kako malenkost, ki bi mi jo lahko dal pod jelko - ki je seveda nimava  . To sem mu tudi povedala in se mu hkrati zahvalila za vse njegove pozornosti in dejanja, ki so vredna veliko več, kot pa 1000 daril. Nočem, da se bo za vsak trapast praznik trudil izbrati nekaj, kar bi itak bolje izbrala sama . In enako verjamem zase, da sem pozorna, pripravljena pomagat vsem, ki so mi pri srcu, sproti, in neke predanosti nočem pokvariti z nekim prisilnim darilom, ki ni pisano na kožo .
V prejšnji zvezi sva z bivšim vedno hodila za božič k njegovi žlahti. In potem kupovanje in izbiranje daril za sedem oseb. Deset let zapored, iste muke. Še zdaj mi gre na bruhanje . In to naj bi bilo božično razpoloženje. Stres in skrbi .
Na srečo so moji domači z obdarovanjem zgodaj zaključili, jaz se ga sploh ne spomnim. Dedek mraz je bil edino v službah. Obdarovanja za RD so pri nas urejena z nakazilom denarja na TRR . Itak se mi zdi, da je že sproti toliko izkazane ljubezni in pozornosti, da je že kar preveč .
Zadnjič mi je mama jokala, da ne ve, kaj naj nese neki bivši sodelavki za rojstni dan, ker se kao ona vedno full potrudi in ji prinese (po moje) KIČ! Rekla sem šopek rož in bombonjero. To je to, če že nekaj mora biti. Nekaj takega, ki dolgoročno ne vsiljuje našega okusa obdarovancem.
Tašči sva midva zadnjič podarila za 50 roj. dan bone v vrednosti 50 € za Mladinsko knjigo. Ona nama vedno kake neuporabne knjige za RD kupuje , ker ima pač rada knjige. Je bila presrečna in rekla, da je blo to najboljše darilo .
Hehe, to je bil moje ne tako skromno mnenje o obdarovanju
lp
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
hehe ti kar jej jst sm si tut mal po kosilu nrdila čokolino( jah nekateri se mu nebomo nikol odpovedal) pa tri velike kose kruha (sveže pečenega njams) s pašteto mal prej sm pa spet jedla tak da upam d čez noč nebo ropotanje v želodčku 
....pa super zgledajo takšne škatle zavite pod smrekicom....saj noter pa je dovolj če je čokoladica, bonboniera, kava.... 
jaz ne likam!!!!! 
na sprehodu in je zunaj tako lepo. Kar škriplje pod podplati 
pripravil nedeljski zajtrk s čajem, zdaj pa počakava, da se vsaj malo ogreje, zdajle je -17 zunaj, brrrr... potem pa en sprehodek pa kako fotko narest, k je tako lepo zunaj. 
. 
. 
), čestitke so odposlane (home made), piškoti spečeni,... Skratka, zdej čakamo samo še, da bomo lahko doma. Zadnji teden leta imamo dopust 
. 
.
, ker ga potem zopet 2 dobra meseca ne bo doma 
. 
. 
