|
RE: Julijske čvjeke 2008, 1.del :) 7.9.2009 10:40:45
|
|
|
|
3jeMi
|
IZVIRNO SPOROČILO: neboglasnica IZVIRNO SPOROČILO: lavita* No pri nas smo začel hodit v vrtec. Prejšnji teden smo se uvajal. Grozno!!!! Oba se jokata in ta velik že zjutraj govori, da ga boli v območju trebuha in da ne gre v vrtec. Mala mi je cel vikend sledila, skozi me je morala imet na vidiku. Drugače se je jokala ko esihar. en dans em jih sama peljala v vrtec. Oba sta se me oklepala in jokala. Sama sem komaj prišla do avta, potem pa še se sama zjokala. Ugotavljam, da je tole uvajanje oz. otroka poslat v vrtec, psihično uničevanje mater. Sem bila čist konc. Poleg tega imamo nočne burke, oba sta prehlajena. In to že zdaj, pa še konkretno nismo začel v vrtec hodit. bomo videli kaj bo danes. Že v petek sta ostala cel dan. Mala je tam tudi spala, ta velik pa ni hotu,ker je čaku atija. joj joj naši otroci. Takle imao sedaj pri nas. Upam, da nas kriza kmalu zapusti. lp vsem 1. Zato jaz zagovarjam zgodnje vključevanje otrok v vrtec. Mislim, da je malim še vedno lažje. Kaj pa vem? Mi imamo srečo. 2. Mami najraje ne bi dala otrok v vrtec, otroci pa to začutijo. Zato je pri nas uvajal očka. Kljub temu, da sem trdno odločena, da gresta, ker druge rešitve nimamo (razen če pustim job), me zvija, ko oddajam otroka. In jok za vogalom. Lavita, saj bo tudi za tvoja dva sončka to obdobje minilo. 1. ... tudi sama zagovarjam to, čeprav me moji domači postrani gledajo... sploh sestra... samo ona je svoja pesem... sva imeli v soboto kar malce glasnejši pogovor glede vrtca... nima veze, če bi rabila vrtec bi bila ta glavna pri županu, ker ga ne rabi, se ji zdijo vse te peticije in tožbe proti županom čisto brezveze... ah... svoja pesem, ni kaj ... 2. jah, pri nas sem pa kar jaz uvajanje opravila, ker naš očka vsako jutro joka, ko Lovra pusti v vrtcu, je tudi že prej, ko ga je vozil in pustil pri moji mami... saj veste: Ko me pa tiste očke tako lepo gledajo... saj je meni tudi hudo, samo kar je treba je treba, tudi midva morava v službo, da se imamo lahko fajn... tudi prejšnji teden, ko smo šli za 2-3 urice ven mi je bilo grozno, pa sem se doma kar zamotila, pospravljala in kuhala, pa je kar šlo, itak se mi je smejal in objemal, ko sem ga prišla iskat... jaz zdaj pravim, da smo dopoldan vsak v svoji službici, popoldne smo pa skupaj... verjetno se zgoraj napisano zdi, kot, da mi je vseeno za malega, ampak drugače mi ne bo šlo, če hočem, da se imamo potem vsi fajn in se crkljamo... je treba biti včasih kar na trdnih tleh in take reči sprejet take kot so... nazaj itak ne moreš, lahko greš samo naprej in vztrajaš... 3. ... joj, kakšen čuden dan imam danes...
< Sporočilo je popravil 3jeMi -- 7.9.2009 10:41:36 >
|
|
|