lluna
|
Drage punce, pa sem "končno" doma. Sicer še vedno nisem uspela prebrati vsega kar ste napisale, vendar vam moram najprej povedati, da sem nalulala . Ne znam opisati sicer, vendar me spremljajo mešani občutki, saj poleg plusa na testu nimam nikakršnega pravega občutka nosečnosti. Poskušam se spomniti, kako je bilo prvič, in vem, da sem takrat zagledala vgnezditveno krvavitev, tako da sem že tako pričakovala kaj sledi. Tokrat pa nič. Ne vgnezditvene, nobenih slaboti, bolečin, krčev, prsi (pa še to le bradavice) malo občutljive. In ne da bi mislila, da je kaj narobe, to ne mislim, oziroma vsaj upam, da ni, vendar ne najdem tistega močnega občutka v sebi. Po drugi strani pa se mi zdi tako zagotovo, tako neomajno in močno, da se res nekoliko zgubljam med vsemi občutki. Izredno sem vesela, sploh, ker sem bila zadnje mesece v nenehnem strahu in tudi slabem počutju zaradi vseh izcedkov in spremljajočih bolečin, vbistvu kar ne morem verjeti, da je uspelo. Ne vem, najbrž bo vse drugače po prvem pregledu. Čestitam vsem, ki ste tudi že zagledale pluske, za ostale pa še naprej močno držim pesti! Katte, popolnoma te razumem, ker sem januarja, ko sem imela tisti domnevni ss izvedela, da je zanosila moja najboljša prijateljica in sem jokala tako od sreče, da ji je končno uspelo in hkrati od žalosti, ker meni ni...
|