Rubin.
|
Blak, Alex, Gigi, Andromeda, moje mariborčanke (le kaj bi brez vas) in seveda vse ostale, ki mislite na nas: HVALA  za lepe želje in misli.
IZVIRNO SPOROČILO: Andromeda
Rubin - upam, da ste že v nizkem štartu za domov! 
Ja sem že kar nekaj mesecev v nizkem štartu, samo Gaja ni  . Tuhtam, si razbijam glavo s čim jo naj prepričam, da ji bo doma tudi lepo, pa nič ne pali  . Malo heca. Gospodična mala ima že cel teden nad 5 kg  , ampak to nje nič ne gane. Zgleda je čustveno navezana na starega medveda (raspirator se namreč imenuje bear). In nič ne morem. Vsi domači si zelo, zelo, zelo želimo, da pride domov. Prav danes, je Lara načela to temo: mami kdaj bo prišla Gaja domov? Ne vem. Pa kaj pravijo zdravniki? Samo kaj, ko ni od njih odvisno. Vsak dan mi je teže odhajat od nje. Sploh sedaj, ko se že tako lepo odziva. Danes je za mano ponavljala A. Jaz ji pravim A - da bi odprla usta pri jedi, ona pa meni nazaj A (glas spusti ob kanili). Pa se ji smejim, ona pa meni. Ja kdo bo pa jedel? Tako jo imam rada  .
IZVIRNO SPOROČILO: koala
Mimogrede Zoja ima čudovito urejen grobek.
Hvala, vsaj nekaj kaj lahko naredim zanjo. In hvala za svečko. Si videla, še en angelček se ji je pridružil.
Dadaegon je zelo zaposlena in verjetno ima bolj malo časa za RR. Sicer je ok, ampak je tudi odvisno od trenutka.
Smrt otroka se ne da opisat z besedami. To je nekaj kar nobena mama ne bi smela doživet, nekako ni naravno, da otrok umre pred staršem. In včasih je tako, da misliš, da je že najhuje za tabo, ker če smo pošteni, nihče se ne počuti rad slabo, nemočno, tuhtaš kaj bi lahko še storil, pa nisi, si očitaš nesmiselne stvari ipd, in ko misliš, da je to za tabo, je potrebna samo misel, vonj, beseda, občutek in lop je po tebi. Kot sem ti povedala Dadaegon, se nimam za slabiča, ampak Zojinih slik še nisem dala razvijat (razen ene ob kateri prižigam svečko), pa bo počasi 10 mesecev od tega kar je več ni. Ker nisem sigurna kako bom odreagirala in sedaj si ne morem privoščit duševnih pretresov, potrebujeta me dve hčerki, ki rabita stabilno mamo. Živeti moramo za žive, mrtve pa ohraniti v najlepšem spominu. Jaz vem, da Zoja še vedno čuva Gajo, ker me Gaja včasih pogleda, potem pa pogled usmeri nad mano ali za mano in se od srca nasmeji.
|
Natisni
. Ne vem komu smo se zamerli, da nam pošilja sam dež 
. Seveda vsi v smeh in temu veselju ni bilo ne konca ne kraja. Ko je bila ura za previt in hranit, jo dam v posteljico, na eni strani jaz na drugi on, Gaja pa obrača glavo levo in desno in se smeji. Jaz vam povem, tega občutka se ne da opisat, to je čista sreča, samo mala miss je manjkala, pa bi bilo popolno. Ampak kljub temu je bilo fantastično. Pa gleda mene, se mi nasmeji, pa atija pa se mu nasmeji. Sem mu rekla, vidiš tako bi bilo lahko vsak dan. Pa mi reče: sej bo, sej bo, malo še. 
za vse vas. 
k tako razmišljam! 
. Take ideje, preblisnejo mojega vsake toliko. Jaz res upam, da ne, no. 
