ronja
|
Uh, ja, sonček, res se grozno sliši in res maš prav... (Vem, da ima nekdo prav, ko mi ni všeč ). Na začetku sem še "silila" oz. poizkušala na prijazen način to zrihtat: sem recimo ponudila Lejlo za pocartat vsakič, ko je prišla, sem jo nesla k njej, da se ji je Lejla nasmejala, sem jo pohvalila, kaj je naredila, kaj že zna, rekla, da jo že spozna, da se je je razveselila, itd. itd... NIč takega, ampak res polno malih zadev. Res sem se trudila ful!
Zdaj se dolgo nismo kaj dosti videli: v ned. smo bili zmenjeni, da gremo vsi skup na nijhov vikend, pa je Ronja zbolela in sta samo onadva prišla sem, ker sta morala kao hrano prinest, ker je mela kuhano za vse nas, ker naj bi pač vsi šli tja. In takrat je Ronja ravno spala - ker je bila bolana bi si jaz sploh želela, da bi jo pustili spat in sem nekak namignila, da naj Ronja kar pančka, ko je boga in si je šla tašča roke umit, da bo Lejlo pocartala in sem bila vsa vesela, da zdaj pa ko Ronje "ni v vidnem polju", bo pa mogoče le nekak videla in počasi vzljubila tudi Lejlo. Pa si je umila roke, šla "samo še Ronjo pogledat", valjda sta jo potem z lubijem zudila, ker sta gledala, kako vroče ma čelo ... In od takrat dalje ONA LEJLE NI NITI POGLEDALA! Niti ko je šla (takrat je Lejla že spala, ampak kadarkoli je Ronja spala, se vedno še poslavalja od nje še pa još...) - pa se sploh ni spomnila nanjo, adijo Ronji, lupčka Ronji, boš ka prišla, Ronja... Lejle pa kot da ni! Pa zdaj pa ipak ni več tako majhna! (ker mi dosti ljudi reče, da je to zato, ker je Lejla še majhna - pa pri Ronji je nikoli ni motilo, da je bila majhna, pa tudi ko je bila pol leta mlajša od bratranca, je še vedno rajši njo cartala - ne sicer tako očitno, ampak jaz sem opazila)...
na začetku je še kdaj rekla Lejli, da bosta onidve tudi še prijateljici, samo da malo zraste, zdaj tudi tega ne reče več... Kot da je ni...
Še lubiju se je srce paralo, je tudi sam rekel: "Lejle pa kot da ni..." Mi je bilo prav hudo zanj, še zdaj mam cmok v grlu, ko na to pomislim...
In zdaj študiram in študiram in nič ne poštudiram... Da bi dala tja samo Ronjo, se mi ne zdi prav. da bi dala obe, pa da dela razliko, se mi zdi še bolj narobe. Zato ju nisva dajala - samo če smo bili vsi skup... zdaj pa si seveda ona želi malo časa samo z Ronjo... In gotovo bo enkrat kaj vprašala, zakaj je zdaj nič več ne damo... kako ji to razložit?
PO svoje se mi zdi nefer, da ne dam babici vnučke, ki jo ima tako rada. po drugi strani se mi pa zdi zelo grdo, da ima rada samo eno... PO eni strani se mi zdi, da bi se imela Ronja lahko super pri babici in mi je škoda to ji vzet, po drugi vem, da tako zelo fajn se tudi nima, ker je naslednji dan čisto boga (tašča jo čisto posrka)... In tako sem ves čas čisto razdvojena in to ni fajn!
PO drugi strani pa jo imam (taščo) rada in mi je hudo, ko vidim, da trpi... in mi je žal za njo in se mi ne zdi fer, da niti ne ve, zakaj (čeprav se mi zdi, da podzavestno ve, ker navsezadnje se je tole začelo takrat, ko ni dvignila jokajoče Lejle, čeprav je rekla, da naj ji jo zdaj dam, ker je pač rajši imela Ronjo v rokah - in takrat mislim, da je vedela, da mi to ni bilo prav, ker sem tudi to povedala - ne sicer čisto direkt, ampak tako: da se z Ronjo da kar zmenit, da razume, da sta dve, itd... skratka ni, da bi šlo to čisto mimo). ampak ona hitro stvari potlači, da ni treba razmišljat o njih in si gotovo reče, da nima pojma, zakaj zdaj to...
Se opravičujem, ker morim s tem, ampak ne morem ves čas najedat ljudem okoli sebe, ker me bi meli hitro dosti . Ve pa lahko preskočite, če se vam ne da več brat...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
najraj bi šla zravn tamalga ležat, sam mal pa morm bit družbeno koristna
. Za kosilo pa še ne vem kaj naj ji naredim. Imate kak predlog. Včeraj jejedla cvetačo in korenje. 
....zjutraj smo fino dolgo spali, pol se je pa kr začel
in naj hitro mine 
, ker ne moremo iti ven, amadeja pa cel dan pomalen 
