cebelica82
|
sem našla par min, da vam na kratko povem mojo porodno zgodbo: začelo se je prejšnjo sredo, neke bolečine pod trebuhom čez cel dan, ki so se proti večeru izkazali za popadke ( čeprav sem mojega še ob devetih zvečer prepričevala, da to ni to in šla spat ). ko sem bila v postelji, pa se mi je zdelo, da so te bolečine kar pogoste in sem napol v snu gledala na uro...in ugotovila, da se pojavljajo na pet min!!! potem sem zbudila mojega, še vedno prepričana, da se še ni začelo ali da se pač nekaj je ampak ni sile, da naj gre spat. vedar me ni poslušal, je šel na net preverjat, kaj so to popadki...namesto mene.. pol sva se malo pregovarjala, kaj bi in me je nazadnje prepričal, da se greva stuširat in zrihtat in pokazat v porodnišnico. tja sva prispela okrog enih ponoči, sprejela me je ena zelo tečna sestra, me pogledala in nadrla nekaj....( sem mela vnetje in sem imela canesten v nožnici, je pač tako naneslo, ona pa meni, kaj si ti tlačim?????) no, v glavnem, mi reče, da sem odprta 3 cm in naj se preoblečem in gremo gor. jaz sem bila pa ziher, da me bo poslala domov..... potem pa vse by the book, bi lahko rekli.....sprejem, klistir, popadki, čakanje na prosto porodno sobo, v katero smo prišli ob 4.20 zjutraj, pride babica Milena ( ful fajn) in po dveh urah in pol za mene kar konkretnih bolečin smo dobili Nežo. Ker je bila rojena glih pred jutranjo smeno, je ob pol sedmih prihitela še ena naspidirana babica, ne vem imena, ki je vse skupaj hotela malo pospešit, tako da sem dobila šive, ampak bo že, čeprav to kar hudo boli. to je to, sem kar vesela, da je šlo vse tako hitro. moj pa po tem kar v službo ob enajstih...častit pijačo!
|