tintara
|
Uf, tako lep dan je bil, da se je moglo neki zgodit. Dans so se po poti domov vsi avti ustavljali, pa umikali nam... pa en stric je ugasnil kosilnico, ker je mislil da vane spi, da ga ne bi zbudil... In sem si prav zares mislila, da se bo nakaj zgodilo, sam sem si še rekla, nič ga ne more pokvarit.... In čez 500 m gašper s polnim šusom z glavo v en jeklen rob ravn na višini njegove glave. Je tekel in ni bil pozoren in je kotek tistga čuda dobr zasadil v glavo. Čez dva koraka je imel že čist krvav obraz, pa čeprav je usekal na sredo glave. Jaz pa z vozom k sreči ne preveč daleč od doma, sam vseen. Preden sem NAdjo uspela prepričat, da ne gremo po barvice, čeprav smo bili namenjeni.... V galvnem, k sreči ni pregloboko, baje ni za šivat. So sam očistl, pa čez dva dni kontrola. Sam zgledal je pa grozn, NAjhuje je jokala NAdja, ker se je bala za Gašperja, da mu bodo šival. Res imajo se radi, sam priznam, takrat je bilo pa moteče, ker kar nisem vedela katerag naj mirim. sam sem kar mal jezna na gradbince, pa kako gledajo sam na odrsle, ta mali so na dosegu tistega en dva tri. Mah, bom kar Mercator tožla Barbk, žal mi je da se nisva spoznali, drugič več sreče, upam. Kako je Žiga? Shorty, baje si bila tudi ti. No, bom drugič bolj zgodnja upam.
|