a.biba
|
Kepica razumem tvoje strahove, ampak to se da vse rešit. Tudi jaz sem prišla na tuj teren, sicer imava hiško zraven njihovih - res lahko gremo v copatih k tašči, pa nas je vedno dost povsod, pa ti povem, da mi to prav paše. Sploh odkar imamo babiko, ker tud 15min, ko ti lahko kdo pogleda na otroka je včasih neprecenljivih. Pa nisem jaz taka, da bi jo puščala pri drugih, skoraj nikoli, samo če jo kdo hoče malo imeti ali pa če je res, res nujno. Še zdaj je včasih težava, če jo hočem doma pustiti. Je pa res, da najprej pravila določit, meje do kod kdo gre, čigavo je kaj in koliko zasebnosti kdo potrebuje. Tudi mi smo se kdaj pa kdaj sporekli, pa to smo dali skozi in glede na to, da se tudi zdaj dobro razumete, negujte ta odnos in boste sproti videli kako in kaj. Ko si bosta pa zgoraj uredila, bo pa tako čisto vajino in se boš počutila doma. Kar tako te pa nihče ne bo vrgel na cesto, to je med vama z dragim in vem, da ti tega ne bi storil, niti tvojemu otroku. Tako, da nič bat in začnita načrtovat. Par let je vedno pestrih (ne me vprašat, kaj vse smo mi delali v teh letih pri nama in njegovih, sestri, ki je v zgornjem nadstropju in še kar imamo ogromno dela... pa zadovoljstva tudi). Nič bat, veš kako je fajn, če ti tašča kdaj pa kdaj skuha, ko ti ne moreš, ali pa ko sem rodila, so nas razvajali. Če pa oni potrebujejo pa tudi jaz kuham za vse, če seveda meni to odgovarja. Vse v mejah normale. Vav, sem se razpisala. Ja, pa svoj vhod planirat, obvezno, ko bo zneslo. Pa ob otroku boš znala cenit okolico hiše, kjer boste imeli ogromno igral in igrač, pa svobodo ,da bo dete prosto tekalo. Glede vozička ima MM prav, preverita, če je to pravi tekaški voziček, ker z vsakim ne bo mogel tekati.
|