biba88
|
tole sem našla na šou, sicer pa statu študentske družine oziroma matere/očeta še ni opredeljen! zanje velja nekaj pravil iz predpisov ki opredeljujejo družino in nekaj ki opredeljujejo študente!
U GLAVNEM VSE JE ENA VELIKA ZMEDA IN NČ NE VEŠ  !
Študentske družine so »segment« študentov, ki imajo v času študija otroke oz. družino.
PREDPISI
Družinske prejemke opredeljuje Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S tem zakonom se ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki iz tega izhajajo, družinske prejemke, pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic ter druga vprašanja glede izvajanja tega zakona. PRAVICE V ZVEZI S ŠTUDIJEM
Predpisi, ki urejajo to področje:
»Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka« (ZVis, 70. člen).
V praksi to pomeni, da lahko mamica študentka podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študenti. »Študentu miruje status študenta v času materinstva, očetovstva ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.«- V Poslovniku komisije za prošnje in vprašanja v prijavnem postopku piše, komu se lahko odobri tretji redni vpis:
»Kandidatom, ki prosijo za tretji vpis v redni študij komisija izjemoma odobri sprejem prijave za vpis v redni študij, če dokažejo, da v prvem ali ponavljajočem letniku istega ali drugega študijskega programa, niso mogli izpolnjevati študijskih obveznosti zaradi:
- materinstva,...«
Vsak študent ima namreč možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa en redni vpis v prvi letnik in eno ponavljanje. Izjemoma pa se lahko študent vpiše tudi tretjič v prvi letnik oz. se vpiše redno v prvi letnik kljub temu, da je v prvi letnik že bil enkrat redno vpisan in in je enkrat že ponavljal. Materinstvo se smatra kot razlog, da na prejšnjem študijskem programu nisi mogla izpolnjevati študijskih obveznosti.
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Zakon o štipendiranju se je začel uporabljati 1. septembra 2008. Odslej državne štipendije (prej republiške) urejajo pristojni centri za socialno delo.
Členi zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na študentske družine so:
19. člen, ki pravi da »Če je vlagatelj sklenil zakonsko zvezo..ali postane roditelj ter skrbi za otroka, se kot družinski člani upoštevajo: - zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo..«.To pomeni, da ti v vlogo za štipendijo ni potrebno navajati dohodkov tvojih staršev, ampak samo tvoje, otrokove in partnerjeve (če ga imaš).
47. člen določa, da mora štipendist štipenditorja obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na štipendijo »v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel«. Štipenditorju je potrebno sporočiti vsako spremembo, še zlasti pa: »prekinitev ali konec izobraževanja, spremembo vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, število in status oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije in njihove dohodke ter druge okoliščine, ki se nanašajo na štipendijsko razmerje.«Center za socialno delo za državne štipendije v primeru sprememb, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, po uradni dolžnosti razveljavi odločbo, s katero je bilo odločeno o štipendiji, ter ponovno odloči o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
48. člen, ki pravi, da »Štipendijsko razmerje pri državni štipendiji ali Zoisovi štipendiji miruje, štipendija za tekoče šolsko oziroma študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, ki ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelala zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva.« Zakon o štipendiranju smatra starševstvo kot opravičljiv razlog, da letnika ne izdelaš in ti zato ob takonjšnjem ponavljanju letnika štipendija pripada. Te pravice pa se ne more uvljeavljati kasneje in tudi ne v podaljšanem absolventskem stažu, saj Zakon o štipendiranju določa, da se lahko štipdendija v absolventskem stažu izplačuje: »tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.« Zakon tudi določa, da lahko starševstvo uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek.
50. člen Zakona o štipendiranju govori o vračilu štipendije. Štipendijo je potrebno vrniti za letnik, ki ga ne zaključiš uspešno. »Pristojni center za socialno delo za državno štipendijo oziroma sklad za Zoisovo štipendijo lahko na prošnjo štipendista odloži vračilo štipendije ali dovoli obročno vračanje štipendije za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, če štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.« Kot utemeljen razlog »se šteje dalj časa trajajoča bolezen oziroma poškodba ali starševstvo štipendista, ki je vplivalo na potek študija.« PREŽIVNINA Da kot študent - starš lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosiš za družinske prejemke in denarno socialno pomoč, si moraš najprej urediti preživljanje zase s strani svojih staršev (če si mlajši/mlajša od 26 let in če te tvoj partner ni sposoben preživljati) in preživljanje svojega otroka s strani njegovega očeta/matere, če niste prijavljeni kot dvostarševska družina. Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta. In ker morajo po zakonu najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države.Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let), lahko skleneš skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tožbo za preživnino.Da bi z otrokovim očetom uredila preživnino za otroka pa morata na pristojno Okrožno sodišče oddati vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Namesto denarja je mogoče v enaki vrednosti izbrati opremo za novorojenčka v obliki zavitka. Pravico ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Pravico uveljavlja mati ali oče na centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen po materinem stalnem prebivališču. Če mati nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pravico uveljavlja oče na centru za socialno delo, ki je pristojen po očetovem stalnem prebivališču.
Za pridobitev pomoči ob rojstvu otroka potrebuješ potrdilo ginekologa o predvidenem datumu poroda, fotokopije osebnega dokumenta, davčne številke, EMŠO in bančne kartice.
Pravico uveljavlja eden od staršev najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti!
Več informacij: OTROŠKI DODATEK
Ta dodatek predstavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99% povprečne plače v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu oziroma v predpreteklem koledarskem letu, če se otroški dodatek uveljavlja v mesecu januarju, februarju ali marcu.
Osnovni pogoj za pridobitev pravice do otroškega dodatka je državljanstvo Republike Slovenije (ali izpolnjevanje pogoja vzajemnosti), kar v praksi pomeni, da je to ena najbolj univerzalnih pravic pri nas – v stilu »en otrok, en dodatek.«
Z izpolnjenim obrazcem za otroški dodatek, ki ga lahko kupiš v vsaki papirnici ali ga najdeš na spletni strani Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve ali na portalu e- uprave (za izpolnjevanje in oddajo vloge potrebujete digitalno potrdilo), pojdi na center za socialno delo v občini stalnega bivališča otroka. Vendar ne odlašaj, če pravico uveljavljaš v roku 90 dni po otrokovem rojstvu, boš otroški dodatek prejemal od otrokovega rojstva, če boš ta rok zamudil, se ti bo pravica priznala s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
In ne pozabi, da je potrebno vlogo vsako leto »obnoviti« - vložiti je treba novo vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka, in sicer v mesecu, v katerem se izteče pravica do otroškega dodatka.
Odločbo je potrebno dobro prebrati - iz nje je razvidno koliko časa traja pravica do otroškega dodatka, kdaj preneha, kolikšna je višina otroškega dodatka in ali je potrebno v času prejemanja otroškega dodatka posredovati kakšna dodatna dokazila (npr. potrdilo o šolanju).
Informativni izračun otroškega dodatka
Več informacij:
STARŠEVSKI DODATEK
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (povedano preprosto: zaposleni starši imajo porodniški dopust in prejemajo porodniško nadomestilo plače; nezaposleni, torej tudi študenti, so upravičeni do starševskega dodatka).
Dodatek znaša v letu 2009 193,24€ mesečno. Izplačuje se 12 mesecev od dneva otrokovega rojstva. Pravico lahko mati uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 30 dni po porodu (sicer za tisti mesec izgubi pravico nadomestila).
Izplačevanje se začne, ko na CSD pošljete otrokov rojstni list. Vse ostale priloge sovpadajo s tistimi, ki ste jih vložili za pridobitev opreme za novorojenca. Na CSD povprašaj ali je potrebno ta dokazila prinesti znova ali lahko uporabijo že pridobljena.
Več informacij: DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO IN VARSTVO Ta pomoč je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, telesno prizadet, ali z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Za dodatek (in dodatne informacije) zaprosiš na centru za socialno delo v kraju stalnega prebivališča.
Več informacij: DENARNA SOCIALNA POMOČ
Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki zase in za svoje družinske člane ne morejo zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ne morejo vplivati. Med takšne razloge spada tudi materinstvo v času rednega študija.
Ker so študente do 26. leta starosti v času študija (ko imajo status študenta) dolžni skladno z zakonom preživljati starši, si moraš najprej urediti preživnino s strani staršev, šele nato lahko zaprosiš za denarno socialno pomoč.
Višina denarne socialne pomoči za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki po tem zakonu pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom lastnih dohodkov, ki se ugotovijo, kot to določa zakon.
Minimalni dohodek za posameznega člana se v razmerju do osnovnega zneska določi po naslednjih merilih: - prva odrasla oseba v družini 1
- vsak naslednji družinski član 0,7
- otrok do 18 let oz. starejši od 18 let, a se redno šola 0,3
Višina minimalnega dohodka za enostarševsko družino se poveča za 30 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka. V lastni dohodek se štejejo: dediščine, darila, dohodki, prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, in sicer v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve vloge, tudi preživnina.
Na Centru za socialno delo v občini stalnega bivališča ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobiš obrazec za dodelitev denarne socialne pomoči, katerega je potrebno izpolniti, priložiti vsa potrebna dokazila in vročiti pristojnemu centru za socialno delo do 20. dne v mesecu.
Denarna socialna pomoč se izplačuje enkrat mesečno, prvič pa se dodeli največ za tri mesece. Po izteku te dobe je treba zanjo ponovno zaprositi, če se okoliščine niso spremenile. Ponovno se lahko dodeli za največ šest mesecev.
Več informacij: MDDSZ - Denarna socialna pomoč IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Izredna denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: IDSP) se lahko dodeli le, če so podani utemeljeni razlogi.
IDSP se lahko dodeli posamezniku oz. družini, ki se znajde v materialni ogroženosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s preživetjem, na nastanek katerih posameznik oz. družina ne more oz. ni mogla vplivati!
T.i. "redna" denarna socialna pomoč (v nadaljevanju: DSP) je namenjena preživljanju, IDSP pa se lahko dodeli le v izrednih okoliščinah, v primeru, če je navkljub dodeljeni DSP ali dohodkom, ki presegajo minimalni dohodek - t.i. cenzus, preživetje posameznika ali družine ogroženo.
V vlogi za dodelitev IDSP morate natančno navesti: - Namen - zakaj potrebujete pomoč
- Razlog, zakaj tega ne morete kupiti ali plačati z DSP, plačo ali pokojnino
- Dokazila (ki jih vlogi tudi predložite), s katerimi dokažete , da ste imeli oz. imate stroške, ki jih z dohodkom me morete poravnati - upoštevajo se le stroški, ki so namenjeni osnovnemu preživetju, oz. za stvari, ki so nujne za preživetje
- Predvidena višina IDSP, ki bi zadoščala za pokritje izredne materialne ogroženosti - obvezno navedite znesek.
V roku 15. dni po prejemu IDSP morate centru za socialno delo predložiti dokazila o namenski porabi sredstev!
V kolikor centru za socialno delo ne posredujete dokazil o namenski porabi sredstev oz. je iz dokazil razvidno, da ni šlo za namensko porabo sredstev, 18 mesecev ne boste upravičeni do IDSP !
VRTEC
Na podlagi 32. člena Zakona o vrtcih so: »Starši, ki prejemajo denarno socialno pomoč po predpisih o socialnem varstvu, so plačila oproščeni.«
V papirnici kupiš obrazec za znižano plačilo vrtca, ga izpolniš, priložiš vsa potrebna dokazila ter fotokopijo odločbe za denarno socialno pomoč in vse skupaj odneseš na občino, na oddelek za socialno varstvo.
Za tiste, ki ne prejemate denarne socialne pomoči, pa od 1. septembra 2008 dalje velja naslednja določba 32. člena Zakona o vrtcih: »Če je v vrtec vključen več kakor en otrok iz družine, starši za starejšega otroka plačujejo za en razred nižjo ceno, za mlajše otroke pa so plačila oproščeni. Za otroka, vključenega v program vrtca, ki je dopolnil starost treh let, starši plačajo 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo staršev za vrtec.« LETO POKOJNINSKE DOBE
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je država dolžna plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje od zneska minimalne plače za enega od staršev, ki skrbi za novorojenega otroka v prvem letu njegovega življenja, če: - ta roditelj ni obvezno pokojninsko zavarovan po drugi pravni osnovi
- ima stalno prebivališče v Sloveniji
- je otrok slovenski državljan
Trenutno Republika Slovenija plačuje prispevke avtomatično vsem, ki so upravičeni do starševskega dodatka (vsem materam, ki so slovenske državljanke in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki nimajo pravice do denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta ali drugega nadomestila plače, na podlagi pisnega dogovora z materjo pa tudi očetom po 105 dneh, če izpolnjujejo iste pogoje kot mati).
BIVANJE V ŠTUDENTSKEM DOMU Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov imajo študentje z otroki nekaj ugodnosti pri sprejemu in bivanju v študentskem domu: »Subvencija se dodeljuje tudi za partnerico ali partnerja študentke ali študenta z otrokom… Subvencija se dodeljuje tudi za otroka študentke ali študenta.« Partnerica ali partner študentke ali študenta mora izpolnjevati naslednje pogoje: - so državljani Republike Slovenije,
- imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni,
- imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter niso v delovnem razmerju ali samozaposleni.
- Pri sprejemu v študentski dom se študentu z otrokom, ki bo imel med študijem otroka pri sebi, k skupnemu številu točk, prišteje še 100 točk.
- Ne glede na rok za oddajo prošenj za sprejem v študentski dom, lahko za sprejem v študentski dom zaprosi študentska družina, če je bil otrok rojen po tem roku, ali zaradi kakšnih drugih dejavnikov, ki vplivajo na socialni položaj družine, ki so se zgodili po tem roku.
- Študentske družine so nastanjene v apartmajih, katerih število je omejeno. Družinam sta zaenkrat namenjena 2 bloka v študentskem naselju v Rožni Dolini (blok XI in XII).
- Mati oziroma oče študent ima pravico do podaljšanja bivanja v študentskem domu zaradi starševstva, in sicer eno leto (ne glede na število otrok).
- Študentska družina lahko zaprosi tudi za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Za pridobitev pravice do subvencije je postopek enak, kot postopek za pridobitev pravice do bivanja v študentskih domovih. Subvencija se dodeli za največ 10 mesecev v študijskem letu (od podpisa pogodbe do 31. julija). Zasebnika, pri katerem bo družina bivala, si mora le-ta poiskati sama. Pomoč pri iskanju stanovanj pri zasebnikih nudi Brezplačna posredovalnica sob - m2: www.svetovalnica.com/sobe .
Več informacij najdeš na spletni strani Študentskih domov v Ljubljani: http://www.stud-dom-lj.si/si/
SUBVENCIONIRANA PREHRANAVsaka študentska družina je upravičena do nakupa desetih (10) dodatnih bonov za študentsko prehrano na mesec za vsakega otroka. Če ima družina 2 otroka, je torej upravičena do nakupa dvajsetih (20) dodatnih bonov itd.
Pojdi v Pisarno za študentsko prehrano na ŠOU, Kersnikova 4, Ljubljana (pritličje; prva vrata desno v avli), kjer ti bodo ob predložitvi rojstnega lista otroka, izdali potrdilo o upravičenosti do nakupa dodatnih bonov.
SLOVENSKA KARITAS Na Slovenski Karitas skrbijo tudi za študentske družine. Nudijo pogovor in svetovanje, mesečni paket osnovnih živil in otroške hrane, oblačila za otroka in starše, paket za novorojenčka ... Njihov kontakt: Kristanova ulica 1, Ljubljana.
Telefon: (01) 300 59 60.
KJE UVELJAVLJAŠ SVOJE PRAVICE?
Center za socialno delo
Na Centru za socialno delo v kraju stalnega bivališča lahko urediš: pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, starševski dodatek, dodatek za otroka, ki potrebuje nego in varstvo in denarno socialno pomoč.
Od 1. septembra 2008 dalje se vloge za državne (prej republiške štipendije) oddajajo na pristojnih centrih za socialno delo, vloge za zoisove štipendije pa na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije.
KLUB ŠTUDENTSKIH DRUŽIN SLOVENIJE (KŠDS)
Z namenom pomagati študentom, ki so zašli v še neznane vode starševstva in da bi čim lepše preživeli študijska leta ter svojim malčkom zagotovili kar najlepše otroštvo, v Klubu informirajo, svetujejo, pomagajo in organizirajo različne prireditve, morje, izlete, taborjenja, likovne delavnice in še in še … Ukvarjajo se tudi z aktualno zakonodajo ter trendi socialne politike. Trudijo se tudi opozarjati državo in njene institucije na njihove dolžnosti.
Več na spletni strani Kluba študentskih družin.
Kontakt:
Klub študentskih družin Slovenije; KŠDS
Kersnikova 4, 1000 Ljubljana
e-pošta: \n studentske.druzine@gmail.com E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Brezplačna telefonska številka: 080 14 14 Telefon: (01) 4720 990 Do izplačila nadomestila preživnine je upravičen tisti otrok: - ki mu je s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki jo zavezanec ne plačuje,
- ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
- ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
- katerega izvršba je bila neuspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot 3 mesece.
Preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki: - živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
- je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
Zahtevo vloži otrokov zakoniti zastopnik. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do 18. leta, če otrok ni v delovnem razmerju. Višina nadomestila preživnine se usklajuje s količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin, odvisna pa je od otrokove starosti Fundacija Študentski tolar Fundacija Študentski tolar, Ustanova ŠOU v Ljubljani večkrat letno objavi razpis za denarno pomoč študentom v stiski. Pri dodeljevanju pomoči se kot glavna kriterija upoštevata trenutna stiska študenta in splošni socialni položaj študenta. Cilj razpisa je dodelitev nepovratne denarne pomoči študentom, ki študirajo na visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani in imajo status študenta oziroma so prvo leto brez statusa ter niso v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve. Informacije o aktualnih razpisih najdeš na spletni strani ŠOU v Ljubljani in na spletni strani Fundacije Študentski tolar: http://www.studentski-tolar.si/ Denarne pomoči posameznih občin Posamezne občine nudijo različne oblike denarnih pomoči svojim občanom, kot npr. pomoč ob rojstvu otroka, enkratna denarna pomoč, šolska prehrana itd. Za več informacij se obrni na občino v kraju stalnega bivališča! ŠTUDENTSKA SVETOVALNICA ŠOU www.svetovalnica.com Kersnikova 4 1000 Ljubljana Svetovanje za študentske družine Študentsko naselje; Rožna dolina/blok 4 \n studentske.druzine@sou-lj.si E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript 01/423 67 64 Uradne ure ponedeljek in sreda od 8.00 - 13.00 v svetovalnici petek dosegljiva na mobitel: 8.00 - 13.00031/ 290 879
Zadnje spremembe in popravki: Anja Kozina 17/9/2009
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Drugače pa jaz že kar nekaj let sploh ne nosim več tangic, že iz preventive, sem jih zbasala v eno vrečo in zdj čakajo tam na dnu omare...je pa res, da nosim bolj ozka oblačila, čeprav v službi in doma sem pa itak v trenirki...ah, samo malo sem jezna, ker parkrat na leto imam sigurno vnetje in je zoprno...Canesten kremico pa imam doma, še od prejšnjič, moram pogledat datum, če je še vredu... 
Joj, zdaj ko sem še jaz v tem čakanju in pričakovanju moram rečt, da kljub vsemu ni prav nič luštno 
Dokler ne zagledaš 
sem se pa tok presekirala in tudi prejokala zaradi njenih pripomb in obnašanja, da sem se prav zavestno 1x odločila, da zdaj pa konec!! Tako da biba, ti sam pogumno jutri stopi pred njo (no al pa če boš sedela heheh 
pač do 30ga morma tam spraznit stanovanje, kjer je prej živel in je kr dela zdaj. Mislim, da jutri še pol pa konec.. V ponedeljek pa še prebelima vse in je to to.. 
. Namreč 
še kr ni zdaj zamuja že okoli 5 dni. Ju3 zjutraj pa res nardim testek. 
!! 
počasi me že začenja skrbet 
, ampak jaz resnično dvomim..
