malamalinca
|
Hojla. Končno en topel sonček spet... Včeraj me je cel dan zeblo, sem imela na sebi flisast pulover, pa sem premišljevala tudi o tem, da oblečem žabe pod trenirko, sam se mi je to malo čudno zdelo, potem sem si pa le zmerla temperaturo in..vročina, jasno, zdaj ko so otroci bolj zdravi bo pa tastaro pobral... No, ja, ampak ker Tina ne bi bla malina, če bi se dala vročini požret, pa sem jo z nočnim potenjem pregnala... Nos je sicer še vedno poln, ampak to je pa tud vse, kar je ostal... Mene ena usrana gripa ne bo dobila v svoje roke! Km in Sky, tut jest se ne mislim kregat, to je zadnja stvar v mojem življenju, ki si jo želim. Sem se samo hotela postavit Tasyo ob bok, da vidi, da ni sama. Saj vem, da je bil vajin namen dober, samo način je bil bolj tko tko.... Pa moj način je bil pol tut bl tko tko.... Se opravičujem, če sem zvenela preveč kot en bau bau. Včeraj pridem po Gala v vrtec in ga zagledam privezanega za vrat z elastiko ob drevesu. tamal je panično jokal in si hotel snet elastiko z vratu, pa mu ni ratal... Varuška pa se je med tem pogovarjala z nekim očkom in se prav glasno krohotala. Meni pa tema na oči. Si predstavljate ta prizor??? In potem, ko končno prikličem varuško, da je letela k njemu (jaz namreč nisem mogla bit tako hitra kot ona, ker imajo zaklenjena vrata), ga rešila, mi ona reče, ah mami sej to ni bilo nič hudega, sej je elastika prožna. No, ja , ne bom o tem, kakšna je bila moja reakcija, lahko pa zagotovim, da je bila vljudna, kar se da mirna, pa vseeno kar stroga. Dopuščam raznorazne kikse, ko spregledajo marsikaj, saj pač one niso stroji, da bi imele vsako sekundo otroke pod nadzorom. Pa vendar, spregledati, kako Galu ena punčka natika elastiko okoli vratu in ga pritisne ob drevo (elastika je bila napeta preko dveh dreves), medtem ko tamau glasno joka in kriči...no, to se mi pa zdi malce nedopustno. Pri tem, da je bilo na igrišču, ki je veliko 10X10 m, 5-6 otrok. Pa da potem še reče, da ni bilo nič hudega... Tamal se ni pomiril celo popoldne in danes zjutraj je šel z muko v vrtec. Me to spomni na prigodo s Klemnom,ki je danes 13 letnik, ko je šel prvič pri 2,5 letih v vrtec in me drugi dan pričakal sam na parkirišču pred vrtcem, zraven katerega je železniška proga. Ko sem, frapirana, pograbila otroka, ga dala v avto in pozabila vzet ruzak, naslednji dan pa me varuška nadere, da nikoli ne smem jemati otroka iz vrtca, brez da povem, da sem ga vzela. Oh, ja, takrat mi je pa padel mrak na oči, vendar nisem šla do ravnateljice, ampak sva uredili kar sami. Je bila od takrat naprej ko miška, Klemen pa je užival njeno posebno skrb. Ni težava v tem, da se jim zgodi kak kiks, jaz to vse razumem, sajh je to normalno, moti me to, da me potem prepričujejo, da ni bilo nič hudega, ali pa celo naderejo, kot v Klemnovem primeru. Je pa res, da sem mogoče ena izmed redkih, ki se lahko pohvali s tem, da brez težav javno priznam svoje napake in se z lahkoto opravičim, če vem, da sem naredila nekaj narobe. In potem pač to pričakujem tudi od drugih ljudi. Potrebujem njihovo zagotovilo, da bodo malce bolj previdne...To je vse. Grem delat diplomsko. Čau.
_____________________________
Moji fantje in mala princeska so moj največji zaklad!
|