ammam
|
Madona, ste pridne čvekice. Prejle pogledam na profil in vidim 17 dni do konca!!! Uf, zdaj se res bliskovito približuje. Po pravici povedano, me glede na prejšnje izkušnje porodov postaja malce strah. Predvsem mislim na to, da bo ja vse v redu z mojo malo pikico, pa tudi zase se malce bojim. Sem le starejša za kar nekaj let od zadnjega poroda, pa bom to morda težje prenesla...ali pa tudi ne. Včeraj me je svak malce prestrašil, pa ni bil prvi, ki mi je povedal, da je ena ženska rodila tretjič in je bilo najhujše. Mater... Pa še občutek imam, da vsi okoli mene gledajo na to, kot, da to ni nič takega, kar ni res. Tast se kar posmehuje, ko sva obe z svakinjo zdaj v zadnjem stadiju nosečnosti in bosta oba njegova sinčka prisotna pri porodu, kao, da to res ni potrebno, da je to stvar ženske same, da to opravi. P****, sem bila prav jezna, kako zastarel je v določenih pogledih. In zdaj sem dobila občutek, da bi pravzaprav tudi onadva najrajši ostala doma, da gresta zraven bolj po sili kot po svoji želji. Ma, ne vem, al pa imam slab dan.... Tašča dela totalno zgago, kot, da bo ona rodila te otroke, imam že poln kufer njene evforije in primerjav med nama dvema snahicama-nosečnicama, katera se je bolj zredila, pa katera je bolj zdrava od druge, pa zakaj imajo oni tak voziček, mi pa drugačnega. Pa že zdaj dela plane, kaj bo ona vse počela z našo deco. Še dobro, da živimo v svoji bajti, čisto zase, da delam kar hočem, da me nihče ne nadzira, ker se bi mi drugače zmešalo, če bi mogla živet skupaj z njo al pa z mojo materjo. Saj sta po svoje isti. Glede poroda...zbegana sem, ker vem, da ne moreš nič kaj dosti načrtovat, ker se ne da predvidet, kaj se bo dogajalo, kako se bo začelo, kaj bodo počeli z mano (spet odpirali z rokami-se mi zmeša), ali bo bolečina tako znosna, da bo za zdržat ali mi bo žal, da se nisem odločila za epiduralno. Uf, sem se razpisala, malce sprostila dušo.
|