Luni
|
Punce, ne se ozirat na besede. Saj ne rečem, včasih je kakšna tudi na mestu. Ma da ti pa kar naprej stoka in joka čez tvojega otroka, pa smatram, da je z njo nekaj narobe. Vam pa na kratko opišem, kaj se je zgodilo meni pri taprvem (oh, drage moje, pri drugem otroku se boste na vse sekerancije, ki jih imate sedaj, samo smejale): Naš Nejc je hitro učljiv, vedoželjen otrok - s petardami v riti (se mu počasi umirjajo  ). V vrtec je šel s tremi leti: želel si ga je, komaj je čakal, da bo v družbi z vrstniki. Najin prvi dan uvajanja je bil katastrofalen: revež je tekel v krogu in zbijal igrače iz rok otrok  . Nisem mu mogla dopovedat, da se to ne počne, vzgojiteljici sta se delali, kot da ni nič. Doma je imel učno uro, drugi dan je bilo 100% boljše. V vrtcu nobenih težav, pač bil je kot ena žverca, nič pri miru, ma drugega mi niso pojamrale nikoli. Celo hvalile so ga , kako se hitro uči, dojema, sodeluje, no to, da želi biti vedno prvi, ni bilo ravno pohvaljeno. Prvi razred=o.k.V drugem razredu sem pa malo manj kot čir na želodcu dobila. Učiteljica in Nejc se nista našla, na govorilnih mi je stokala, da kar naprej joka  , na drugih govorilnih mi je pa siknila: Vaš otrok nima nobene vzgoje doma! Kot si ti rekla, viv, meni se je svet sesul: Kaj delam narobe? Kaj je narobe z mojim otrokom?.....Sicer sem jo vprašala, na osnovi česa to govori: A ne uboga, a tepe, a skače? Veste kaj mi je odgovorila: Ne, ne, vendar joka kar naprej  Ugotovila sem, da je z njeno avtoriteto nekaj močno narobe. Nikjer ni bil problematičen: ne v glasbeni, ne pri verouku, nikjer, samo pri njej! Razplet zgodbe: v petem ga je ponovno učila. Bila sta najboljša frenda: Super otroka imate! Kar naprej tako!
< Sporočilo je popravil Luni -- 26.11.2009 7:52:08 >
_____________________________
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
Vse kar vem je, da ko pride z vrtca, mi joka: mami lačna sem, skuhaj mi kaj prosim. 
. Je pa res, in to sta hvalabogu tudi onidve hitro ugotovili, da je Anže ekstremno nevodljiv tip otroka (po meni pač) in rabi fuuul motivacije, da kaj naredi, in to za vsako malenkost. Pregovarjamo se za vsak prdec, si zmišljujeva zgodbice, se pogovarjava, ga okrog ovinkov rineva do cilja, res je naporno včasih. In me kar strah rata, kaj bo iz tega - ker zdaj še nekako gre, ko naseda na te fore, pa ko se ga da še s kakimi palčki pa škratki pa dobrimi vilami pa zlobnimi miškami pa kdovečimševse, pa občasno celo s kako podkupnino ali grožnjo (če olepšam, takšno in drugačno motivacijo). Ko nama bo enkrat rekel, naj si nekam vtakneva te škratke in naj ga nehava nategovat, bo pa problem 
.
). 
), zjutraj pa tam nekje do 8h. Je pa izrazito nejutranji tip človeka, tako kot jaz - če ga zbudimo, je ful slabe volje. Je moral dragi se s šefom dogovorit, da sta službo prestavila za eno uro, prej je začenjal ob 7h, zdaj pa ob 8h, ker ni šans, da bi Anžeta do 7h spravili v dobro voljo. In če ne gre v vrtec dobre volje, ima cel dan pokvarjen. V torek je bil ekstremno slabe volje cel dan, in smo potem ugotovili, da smo pri jutranjem protokolu zamrazili, ker smo preveč hiteli. Ker zjutraj imamo cel postopek, najprej je treba zbudit bizončka (še ena izmišljija, bizončka ima kao Anže v srčku in mu daje pogum in dobro voljo), potem se oblečemo, pojemo vitaminčke, potem mora dat meni in Sari lupčka, pa pocrkljat, pa rečt papa, pa potem rečt še adijo in nikakor ne pozabit pomahat skozi okno. Potem ga mora nujno babi odnest v avto in to ne s srede stopnic ampak obvezno od vrha, v avtu je obvezen cedevita bonbon, potem mora it dragi nujno v igralnico pogledat njegove izdelke, potem pa še papa, pa živijo, pa adijo, pa lupčka in pomahat. 
In v torek je zvečer potem le povedal, kaj je bil razlog slabe volje, namreč to, da mu ati ni pomahal. 
gripo. So že imeli primere v vrtcu in jo je očitno prenesel domov. Jutri bosta tako oba doma. Tud ta male ne bom peljala, da ne bo kaj prenesla v vrtec (glede na to, da je biila njena vzgojiteljica lani operirana na srcu naj vsaj od nas ne dobi virusa). 
za Mihata. Naj se hitro pozdravi. 
Od tistega za mazat (otroške šminke itd. 
bo boljš... enkrat... 
Za tamalo me ne skrbi, se pri tašči super počuti, mene je itak že čisto naveličana.
. 
