Meliitak
|
Upam Februarka, da so ti besede in izkušnje nekaterih vlile malo volje in pozitive...kot pregovor pravi: Ni vse tok slabo kot je videti. Tko, da verjetno te dajejo poleg težav z malo še nosečniške skrbi in celotna godlja okoli tebe, tko da te to prizadane...Držim pesti, da bo vse ok in da bo tvoja mala le jedla malo več (za mamico, očija, babico, dedija... )...po moje nima veselja do hrane in ji je to stranskega pomena...tud bolnica ni tko huda, ker bo pikica takoj ukapirala, da je boljš jest kot pa bit ves pošpikan in se gibat v omejenem prostoru...to sem se naučila od nečakinje (takrat bla 3 leta), sicer ni bila zarad tega v bolnici, ampak ko je nazaj pršla je mamico tko poslušala in se držala vseh pravil, da ja ne bo treba nazaj...sj zdej je spet lumpa kot je bla prej, a občasno jo opomnemo, da češ ali je pozabila kako je bilo v bolnici...ampak ne se sekirat, če si ti preživela vse razne težave in te še čakajo z novim bejbijem, bo tudi pikica mogla vzet zalet in štartat na polno...Drži se Ma ja...držite se tud vse ostale k mate težave...sj v bistvu jih mamo vse in vsi, sam rabmo enga al pa nekaj ljudi da nam zbistrijo glavo in nam polepšajo dan, pol je pa takoj boljš (al pa naše forumašice )...tud jest se sekiram, včasih še preveč, sam pr men je ta problem, da zadržim v seb ves krep, pol se pa ta nabira v men in pol ko pride kaplja čez rob izbruhne iz mene vulkan, pa pol lajam na vse strani in vsi so krivi za moje težave, pa noben se ne potegne zame, pa, pa, pa...to je šele hudo...boljš se je olajšat, zbistrit glavo, poslušat par nasvetov in gremo dalje
|