ronja
|
Ti pa vidim da nisi kr tk,js bi ze bila po mojem v poroodnisnici zdle...A ti pa rada sivas vidim...Kk fajn se vsaj tako zamotis pa cas hitreje mine.. hehe, ja, so se vsi rahlo čudili lubiju, kak me je pustil - ampak on me pozna, pa ve, kdaj me ne bo premaknu za mm , pa niti ne troši energije . Kaj vas kaj zanima, kako je bilo? Sm se prav nasmejala, ko je včeraj razlagala kam vse še mora it. na koncu je pristala v porodnišnici. hehe, da ne boš mislila: vse to sem vseeno naredila: zaranžirala sem darilce (kekske) za babice, napisala porodni plan (ki ga potem seveda niso mele časa prebrat ), pripravila cotke za iz porodnišnice zame in za Lejlo, nafutrali smo račke, da jim je bilo kar slabo od tistega cukra in kruha, vmes med potjo tja sem predihavala popadke na avtomobilih (ful priporočam, glih prava višina, da se lahko fino nasloniš - res te malo hecno gledajo mimoidoči, ampak J* ga, naj se folk navadi, da se ne rojeva samo v p. ), ob Ljubljanici pa kar na lubiju, sem se obešala nanj... sešila in izvezla pajacka do konca, šla v bano za 2 uri, si umila lase,... Vmes pa popadki, vedno hujši in vedno močnejši in vedno pogostejši... Nisem hotela budit tamale, da ji ne bi ritma zmedla - sem hotela, da se Ronja zbudi, predno gremo, pa se nikakor ni hotela in potem smo okoli 16h počasi začeli galamit, da se je zbudila, pa jaz sem se zrihtala, kar je trajalo še pa još, ker sem mela pač že une tahude popadke... tako da se je potem že kar mudilo - odpeljat malo k babici v varstvo, potem pa midva gasa v p. ko smo šli v avto, sem že čutila tiste popadke za iztis, omenim to lubiju, mu je kar vroče ratalo, se mi zdi . Pa me je mislu že najprej kar v p. peljat, pa da on vmes odpelje tamalo, pa sva si potem premislila, da bi vseeno odložila tamalo kar sproti - hvalabogu, sicer bi vse zamudil... No, potem še babici razlagat, da zdajle res ne bi nekaj razpredali, ker se nama mudi (ona pa: "ja, kam pa?" ) No, potem prideva do p., po stopnicah dol, prav zabavno s popadki za iztis... seveda je bil gl. vhod zaprt in seveda nazaj po stopnicah gor - ful zanimivo s popadki, kjer ti že otrok ven hoče... Sem se skoz na lubija obešala, hvalabogu je močen... No, potem me je odpeljal na zadnij vhod, da sem šla v sprejemno, tam me je babica samo poslala v porodno, pa me priganjala, da če ne mislim tu rodit, naj se spokam takoj . Bila sem 7 cm odprta. Čubi je moral pa še tisti kit za popkovnično kri it iskat in so babice mislile, da bo vse skup zamudu. Mu je ratalo, ma dolge noge , je bilo pa vse res na knap - 15 minut v porodni in Lejla je že ležala NA mojem trebuščku . Jaz babic seveda nisem niti približno resno jemala, da bom zdaj zdaj rodila - pri Ronji sem bila 8 cm odprta, ko so me blagovolili prit pogledat, pa je potem trajalo še kar 2 uri, da je mala izvolila privakat na svet... Tako da nisem niti približno mislila, da res govorimo o minutah... Nekak sem računala na še vsaj par ur mučenja... No, potem pa pridem v porodno, babica se niti preoblečt ni mela časa, sam na posteljo so me dali, po pručko ni bilo časa it, sem rodila spet polsede. Klistirja seveda nisem dobila (niti ni bil potreben, ker sem že dva dni driskila, zadnji dan pa res non stop, tak da nisem mela ama čisto nič not), obrili me tuid niso, pod tuš me tudi niso poslali, ker itak ni bilo časa za kake standardne postopke; obrili bi me sicer lahko na mizi, pa me je samo vprašala, če sem bila prvič rezana, ker je bil ne, je samo poslala britvico stran . Še katetra v roko mi niso uspeli naštimat - je rekla, da itak nima smisla, da se s tem matra in so mi po porodu dali kar navadno injekcijo v žilo, tisto za krčenje maternice, da izvrže posteljico. No, seveda sva imela en krasen plan, kako pa kaj, pa potem ni bilo več časa za nič. Nekak sem ji (babici) med tistimi popadki in med njenim umivanjem rok povedala glavne stvari, ki sem se jih spomnila - da ne bi rada nobenih zdravil - se je samo nasmehnila - da mi zdaj res ne bo noben tega predlagal, ker bom glihkar rodila. Pa da ne bi rada, da mi predrejo mehur, pa se je spet smejala, da niti nima smisla, da bi ga, ker bo zdaj itak konec, da bo verjetno kar sam počil. Pa da če bi se dalo pručko - ko sem do sem prišla, sem bila že na mizi - pa je rekla, da žal ni več časa it ponjo... No, potem pa da naj potisnem... In je šlo vse skup ekspres-ekspres - mala se na poti niti obrnit ni mela časa! Tako da so rame prišle kar prečno ven! Ampak ji ni bilo nič in so mi jo dali takoj na bušija se pocartat, meni pa še kar ni bilo jasno, da jo mam že tu, na svetu... Sploh nisem mogla dojet - računala sem, da se bom vsaj do 20h ali 22h matrala, potem sem jo pa ob 17:32 mela že na sebi... jaz sem se prejšnjič zaklela, da še enkrat na slovenske popevke ne mislim rojevat, tako da sva mela s sabo radio (prejšnjič tudi, samo so ga poslali nazaj, češ da je v porodni sobi tudi - je res bil, samo mu ni delal cd in mi to ni nič pomagal, ker je tisti k* zakon o 30% slo. muzike in ker sem Ronjo rojevala ponoči, ko nihče ne posluša radia in zato takrat polnijo te kvote, no, tako imajo ponoči vsi radiji samo najbolj bedne slovenske komade (ker je dobrih premalo, verjetno;) in vem, da sem ne vem kolikokrat pomislila, če ni že to dovolj hudo, da mam popadke in tele porodne muke... potem me pa še z Anito mučijo...). no, tokrat sva mela s sabo radio in ga je lubi tudi prinesel gor, pa še cd za rojevanje je spekel, kjer sta gor obe Lejli... Ampak ga ni bilo časa prižgat... No, ampak zdaj je bilo popoldne in ej bila glasba v porodni čisto sprejemljiva. Punce a lahko ginekologi prek uz vidijo ce ma otrok zavito popkovnico okoli vratu? Se vidi, če bi gledali, ampak ne gledajo,ker se tako skoz premikajo in" tudi če ima vse našnolano okoli, ni rečeno, da se bo obesil", kot je rekla moja g., ko sem jo to vprašala .
|