ronja
|
Naša dva sta oba prvič spala pri 5 ih mesecih.
hehe, jaz bi dala še en pogoj: da se vsaj ponoči ne doji. Ali pa da ni navajen se dojit takoj zjutraj... Ker če je, pa ga daš, majo lahko potem vsi probleme, pa si lahko babice premislijo, če bi še kdaj hotele ali pa otrok noče več, ker mu takrat ni bilo všeč...
Jaz recimo nisem hotela bit pri babici, sicer nismo meli kaj za govorit, ampak mi ni bilo všeč, prav nič fino se mi ni zdelo ostat tam... Odvisno, kako se razumejo, koliko imajo občutka za otroke. No, z Ronjo se zaenkrat vsi .
memole, ma vsak po svoje ptiček poje. Včasih paše bit brez otroka, čeprav jaz svojih tudi ne bi še prvo leto dajala ravno za prespat celo noč tam. Sicer pa veliko babic, ki jih vidiš, je mamic, samo so malo starejše... sem bila paf v MŠ, koliko jih je blo že sivih... zdaj mamo pač otroke malo kasneje...
Siljenja tudi jaz ne maram, pri nas je bilo lepo urejeno, ker se je mala itak dojila, tako da smo vsak ugovor enostavno zavrnili, da zdaj itak še ne gre, ker se še doji, zadnje čase pa se je tašča ful umirila in ne sili več, vidi pa Ronjo ravno tako pogosto kot prej .
Mislim, da je babica lahko pomembna figura v življenju otroka in da bi mu jo bilo škoda vzet. Zato sem hotela s svojo mamo razčistit odnos, predno sem rodila, da ne bi prenašala kakih slabih stvari na tamalo oz. na njun odnos. Ko se je tašča silila, mi je bilo zelo hudo, ampak zdaj je ok in sem zelo srečna, pa ona tudi , se vidi .
Mislim pa, da tudi mame ne smemo bit posesivne: otrok ima naravno željo po raziskovanju in to mu moramo omogočit. Kdaj koliko, je odvisno od otroka, mame in babice. Ampak samo zato, ker bi bila jaz pretirano navezana nanjo se mi zdi pa nefer priklepat otroka nase...
Jaz pomoči ne rabim, ker hočem, da naša družina sama funkcionira, ampak vseeno pa nekak skrbiva, da babice vidijo Ronjo vsaj 1x na teden, pač odvisno, kako ima katera čas (seva pa tisti čas kako izkoristiva - ali kaj narediva ali pa se cartava - torej delava na naju ali pa se naspiva - no to v gl. on, jaz pa medtem kaj drugega zrihtam, hehe). Za otroka je samo dobro, če ga ima več ljudi radih, če se lahko na več ljudi zanese... to je treba spodbujat. Tako da pri nas otroka ne dajemo k babicam zato, ker bi bili komot, ampak zato, da je babicam lepo (in tudi za Ronjo je dobro, da malo zamenja okolje, vidi nove ljudi, druge igrače...)
Je pa treba ustavit posesivnost, pa iz katerekoli strani že pride. ker ni nikoli zdrava za otroka.
Predvsem pa ne smemo pozabit, da otroku dajo največ srečni starši, ki se ljubijo. In če hočeš to obdržat, potem moraš kdaj imet tudi čas samo zanj in on samo zate - lahko je to samo 2 uri zvečer, da greš ven, nekateri pa rabijo več, odvisno v kakšni fazi zveze si... Nama že 2 uri pomenita ogromno in za to ni problem najt varstva, ker majo Ronjo vsi radi in je toliko ljudi, da ima kdo že čas... Za celo noč je pač malo drugače, sploh ker se mala zbuja. Čez dan je spala pa že pri obeh babicah.
Jaz nimam nobene slabe vesti, če je moja 17 mesečnica pri babici ali sama z očijem. Imela sem jo 1x, prvič, ko sem šla sama brez nje iz stanovanja ven in sicer rolat za 40 minut, ker več itak ni šlo,ker se je mala tako pogosto dojila , čuval jo je oči. Rolala sem samo tu okoli, amapk pasalo je pa ful! In takrat sem se vprašala, zakaj zavraga imam slabo vest? In sem ugotovila, da zato, ker se mi je zdelo nekak nefer, da se imam tako lepo tudi brez njiju. In potem sem v istem hipu ugotovila, kako trapasto je to in od takrat nisem več mela nikoli slabe vesti, če sem jo kdaj pustila pri kom. Imela sem jo samo, če je kaj dolgo trajalo in sem videla, da me je mala fejst pogrešala (recimo enkrat, ko sem imela pregled pri g. in je vse skup trajalo od 7h zjutraj do 13h popoldne in se me je mala oklenila ko klop, ko sem prišla, čeprav tašča res lepo skrbi zanjo...) Pri kakih 5ih mesecih sem začela hodit na francoščino in takrat jo je tisto uro in pol pazila prijateljica in sta se imeli super, nikoli nobenih problemov.
Tudi ko sem bila v bolnici 3 dni, je bilo baje kar ok, malo več se je zbujala in ko je prišla na obisk, se je dojila 7 ur skupaj (toliko so bili obiski ), ampak je šlo. Meni je to všeč, da vem, da če se mi kaj zgodi, ne bo konec sveta .
me je pa že zdaj malo groza, da bo morala druga punčka že pri 1 letu v vrtec. Ker Ronji ni bilo treba, najprej sem mela še malo lanski dopust, potem ko sem šla v službo, je bilo poletje in je bila pri tašči tista dva dni, nisem nič jokala, saj sem vedela, da je v dobrih rokah, potem pa sem itak žal morala na bolniško - dobra stran tega je, da je bila Ronja doma in vidim, da ji to paše, odstavila se je od prsi, recimo, pa naučila kup stvari v zadnjem času... V vrtcu je pa tisto res samo varstvo, nobene dodane vrednosti, vsaj tak občutek sem jaz dobila (sva šli 2 dni, ker nisem vedela, da bom na bolniški do konca, pa sva jo mislila dat v vrtec, ko bom šla delat). Ker pri tašči ali pri moji mami ali očetu je seveda čisto drugače, tam se ukvarjajo z njo, jo dajo na kahlico, jo previjejo, ji obrišejo nosek, ima ves čas za pit,... Tako da na začetku nisem bila nič prestrašena glede tega vrtca, zdaj me je pa kar malo groza - no, saj mam še eno leto, da se sprijaznim
Sicer pa si želim, da moji punčki ne bosta samo moji punčki, ampak da bosta imeli radi tudi druge ljudi in drugi ljudje niju. Ker vem, da mamine punčke niso najbolj srečne v življenju, niso samostojne in vedno morajo mamice vprašat, kaj mislijo. No, tega si pa res ne želim za svoje otroke! Hočem, da razmišljajo s svojo glavo, pa tudi če je kdaj za moje pojme čisto zgrešeno...
|
Natisni
Če bo nekoč hotela sama prespati pri babici, prav, drugače pa ne. Meni to siljenje od babic, naj otrok prespi pri njih, mi prav nič ni všeč!!! Hvala bogu, da smo si različni. 
ga tudi jaz nisem ,samo kaj pa tiste ko imajo dva ali tri majhne otroke,verjemi,da ni vedno enostavno,sploh če otroci malo manj spijo-mogoče si boš kdaj izkusila.
