mlinčka
|
Ajde, izčrpno poročilo. Od trenutka, k sm slekla gate? Ok pa od tam. Sam se ne bom neki s premim govorom trudla pa dobesednimi navedki . Upam, da bo vseeno berljivo: Slečem gate, nataknem une bele "vrečke" na noge in čakam, da me pokličejo. Not je vmes namreč uletela sestra Zvonka in so se neki na veliko posvetovale, tko da sva bli tačas že obe bejbe iz obeh kabin pripravljene. In ko Ribičeva pokliče naprej, sva seveda obe buči pomolili v ordinacijo (k sreči samo buči ). Ok, se gospa iz sosednje kabine diskretno zapre nazaj, jaz pa tresočih kolen na mizo. Pa pravi sestra, a tole je 1. UZ po transferju pa jaz mhm. Pa hočem že neki pojamrat, v stilu sej vprašanje, če je sploh kej, ko me Ribičeva vpraša, kolk so mi jih vstavli. Pa jaz, da sicer dva, ampak je en ziher šel, k sem krvavela in ona meni mirno ne, ne, sta kar oba. Pa jaz seveda nejeverno a res, čist zares (v mislih me je nehote prešinl bejž, bejž, a dej ga no lomt! ) pa mi čist flegma potrdi, da čist sigurn. In pol jaz nekako zajeclam a pa sta v redu? Čist v redu. A srčki se vidjo? Seveda. A se da slikce dobit? Ja, seveda. No in mi sprinta 2 slikci, ker ni mogla na eno oba hkrati dobit (prostorsko ja, samo ni mogla obeh ujet iz enakega zornega kota - a je razumljivo napisano ). Tko, da mava 2 slikci, na obeh sta obe vrečki, enkrat se vidi enega, na drugi pa drugega. Ležita pa baje en na drugem. En ma 10mm, drugi pa 9mm. No in potem sem se rahlo v transu zvalila dol s postle, se morala prov skoncentrirat, da sem naciljala pravo kabino , se oblekla in 10 cm nad tlemi odlebdela ven. In pol klicala Mlinčka, od tam naprej je pa on svojo dogodivščino povzel. Huh, a bo? Aha, še to. Prej mi Ribičeva ni nikol preveč prijaznega vtisa vzbujala, dans se mi je zdela pa prov prijetna, že skor materinska. Se je tko dobrodušno nasmihala moji zmedenosti in nejeveri, da mi je prov prirasla k srcu.
_____________________________
In vendarle so bile štorklje...
|