simonae
|
Pozdravček ! Malo pozno, a te dni, ko je tak lep sonček,. se mi kar smeji in me ven vleče, tako, da imam šele sedaj čas za računalnik. Lep pozdrav novim! Glede tega, kdaj se otroček obrne v pravo pozicijo - meni se je prvič šele v 37. tednu. Ravno danes pa je m. sestra razlagala eni, da se je že zgodilo, da je ženska prišla rodit z otročkom, ki naj bi bil obrnjen počez ali pokonci, se pravi z ritko naprej, zdravniki modrujejo, ali bi naredili CR, babica pa žensko potipa in ugotovi, da to ne drži - v zadnih dneh se je dete samo obrnilo - pa ni bilo ravno zelo majhno, čisto povprečno, ženska pa tudi ni imela zelo velikega trebuha. Ko so jo vprašali, ali se je kaj dogajalo zadnje dni, je rekla, da je čutila, kako se premika, obrača, a vseeno ni bila sigurna. Torej imate še čas. Držim pesti. Pri meni je držalo, da sem rodila tudi jaz precej hitro, tako kot moja mami, že prvega otroka. A mami je rodila na rok, jaz pa sem šla krepko čez rok. Ona ima slabe izkušnje, jaz sploh ne. Se mi zdi, da je tu pomembno, ali imaš enako postavo kot ona, ali je otrok pri tebi enako obrnjen, kot je bil pri njej in še polno drugih stvari. Ne samo kdo je tvoja mama in kakšne izkušnje ima s porodom. Predvsem pa se mi zdi, da s svojo psihično in fizično pripravo, nasvetov, kar danes dobiš preko kakšne telovadbe, babice ali m. sestre, ali morda šole za starše, kjer je to zelo dobro in lahko tam še kaj povprašaš, torej, da s tem marsikatero slabo izkušnjo preprečiš. Torej moje načelo je: tisto, kar mi je všeč, kar mi mami pove o svojih izkušnjah poroda - kratko a močno doživetje, to sprejmem in se veselim, pričakujem podobno. Kar mi pa ni všeč, pa "spremenim" tako, da se dobro fizično in predvsem psihično pripravim in nato verjamem vase. Zaenkrat je to dobro delovalo. Držite se! A, ja, zaenkrat še ne smem na kavico v Tuš (sem še na bolniški) in glede na "šparanje" in glede na to, da so me opozorili na komisije, si zaenkrat ne upam. Upam, da kmalu pridem čisto k sebi in zaključim bolniško.
|