Mariposa08
Res mi je žal za tebe, ko to vse praviš je isto, kot bi jaz M spet dobila. Ja nekako saj veš, so vse besede da sej bo, 1x boš prišla na vrsto...trenutno odveč in ne pomagajo nič. Saj ne vem sploh kaj bi ti svetovala, da se sprosti tudi ne morem, ker sama predobro vem, da se prve dneve M ne moreš.
Edino, kar ti lahko pomaga je čas, da preboliš zadeve. Zanimivo ne, ko dobimo M smo tako na tleh, pa razočarane, potem pa ko spet pride O, pa smo spet v začaranem krogu, češ mogoče pa bo, no pa se krog sklene in spet M. Pa isto dalje. Ah kako si želim, da potem naslednji mesec ne bi več upala, po tolikih porazih pa me še kr ne sreča pamet. Ker če ni upanja, potem tudi prehudega razočaranja ni. Tako da edino čas je tisti, ki je še mogoče na naši strani, da vemo da je minljiv in bo prinesel svoje. Bomo dale času čas jaz pravim.
Jaz se probam nekako s tem tolažit, da je 1 leto doba, pa smo lahk sam srečne če še ne bo več.
Drugače pa se probaj zamotit s stvarmi ki še pridejo, delo, morje...s fantom greta kam na izlet za celi dan, ali za vikend kam. Ali pa komu povej, bo vseeno lažje. Tudi če večim poveš, npr:fantu,družini,prijateljicam,tudi kaki žlahti, mogoče tašči, ki verjetno čaka če bo kaj. Veš včasih mi povemo svojo zgodbo in nam kdo drugi pove kako je bilo pri njemu, pa nas potolaži. Čeprav tega ni povedal, ampak potem ko smo vprašali, je pa vseeno boljše ker vemo da nismo sami.
Recimo moja teta je tudi težko zanosila. Mami mi večkrat pove, kako ji je bilo težko, da je vsak mesec svoji mami prijokala da spet ni. Jaz sem jo vprašala o tem, pa je rekla da res ni lahko bilo, da je že pozabila, ampak še točno ve kako jo je takrat grizlo to. Sploh ko so vsi okrog imeli otroke. No pa me potem potolaži, da žal pač tako je. Ampak vseeno lažje pa je.