čebelica01
|
IZVIRNO SPOROČILO: rea27 dobro jutro! evo, upam, da mi uspe napisati celo zgodbo.. Torej..v nedeljo 19.4. okoli enajstih ponoči še urejam neke stvari za zagovor diplome, pripravim si na novo kupljene stvari iz Benettona - samo za v ta namen..in grem počasi pred tv, da mal zakinkam.. In okoli pol ene zjutraj me nekaj useka v križu..hmm..si rečem, da ne bi res..zdej pa lepo počakaj...če si do danes, bo pa še tale zagovor pod streho...JA PA JADE...in tako se vrstijo popadki, čedalje močnejši kar tam do 3 h..seveda jih vztrajno predihavam in še vedno ležim pred tv...ob treh mi je pa dovolj..Grem do moža..ga ruknem :) čist slabe volje, češ..pridi greva, ker se nekaj dogaja...On skor skup pade: Ja, kaj pa zagovor...dej, dej..mal se še tuki v posteljo k meni stisni, pa boš videla da bo minilo...Okej, grem k njemu v posteljo..in se spet zadeva ponovi..nekaj časa diham ko nilski konj..potem pa ne morem več..Se oblečeva, zrihtava, jaz sem si še lepo noge obrila, par dlak na obrveh izpulila :) in sva šla po hodniku (naš meri 11 metrov brez heca) in ko pridem do vrat..NIČ!!! Moj me skor pošle nekam..Nč, greva nazaj zaspat - oblečena, seveda..v primeru, da se zadeva ponovi..V mislih sem še vedno na zagovoru, premlevam kako bom začela, kako bom odgovarjala na vprašanja itd...in me rukne..ta je bil najhujši..okoli 5 h..Se napokava s kufri in greva. Prideva v P (5.10 min), me dajo na ctg..aha, nekaj dogaja..Ampak, pazi mene, rečem dr: a je fuuul kritično, al grem jaz lahko danes še na zagovor? Me pogleda ko pravi mali retardiranček :) in pravi: ne vem, al na žalost al na srečo..ampak vi ste za rodit...heheheh..No, me še pregleda in ugotovi, da sem odprta ene 3 cm.. Okej, ostanem not, me okoli 7 oz. 7.30 klistirajo in gremo..Uležem se na bok, popadki so tu, seveda jih klistir še dodatno pošopa!!! In to je to..Okoli 9.00 pride v sobo naša družinska prijateljica anasteziologinja - Janda in me podraži..ti dam EA?!?!?! Neeeeeee!! Ampak, me je premamla: sem takoj hotla nekaj proti bolečinam..In res, okoli 9.30 mi dajo injekcijo ne vem točno čega..ampak ratam omotična ko hudič.. in seveda popadkov ne čutim več takoooo močno.. Sem se pa odprla v eni uri iz 3 na 7 cm..tako, da so bili okoli mene vsi navdušen i..le jaz ne..hmm..zakaj že?? NO in potem se je zadeva mal ustavila: injekcija je popustila popadki pa so bili močni za umret..no, skoraj..In ob 11h se je začel dobesedno suffer!!! Res!! Eva je že bila v glavični vstavi, to drži..a se je nekako zarotirala v porodnem kanalu in tako je prišla ven na najširši možni način...Kar nisem in nisem več mogla pritiskat..Seveda mi je parkrat pritisk ušel v glavo, tako da sem po celotnem obrazu popokala - žilice na obrazu so mi popokale..noro, kako to grdo izgleda...In potem, končno..glavica je bila zunaj, trebušček je bil lažji..hitro je minilo...Res pa je, da ni čisto takoj zajokala..še vedno ne vem, ali zaradi popkovine ali kaj..ne vem..nisem potem nič spraševala, ker je bilo vse ok..Je pa imela modre rokice in nogice, tako da je šla - kot vsi novorojenčki pod grelno lučko.. V tistih dveh urah ko sva bila z možem še v porodni sobi..sem ležala ko crkovina..res..takoj po porodu te resnično vse tako boli in ščemi, da je groza..A že nekako po 20 min ta bolečina kar izpuhti..res!! In potem na oddelek, aja..ŠIVANA NIČ, RAZTRGANA NIČ!!!!! res, drage moje, naj se sliši še tako smešno, naj vam možje ali pa same masirajo presredek..se obrestuje..Sicer pri hemeroidih nisem nič prišprarala..Je vse butnilo ven..a to je baje normalno...nisem pa mogla vstat s postelje tako me je bolelo..a pravijo, da se tudi to potegne nazaj.. Tako, družinica je doma , malo se še lovimo, malo smo zmedeni...a gre iz dneva v dan bolje..Potem sproti vidiš, da ti manjka en kup stvari in mož brezglavo leta po trgovinah..hehehhehe in še za statisiko: porod je trajal 6h in 44 min šteto od momenta ko sem se uleglana posteljo (dejansko je začelo res bolet le kako uro pred samim porodom) rodila se je ob 11.44 3.270 g, P zapustile z 3.100 g 52 cm velika in velikooooo rjavih laskov :) mleka za izvoz (bom začela delat puding :) :) ) eko, to je IZČRPNA zgodba..upam, da zraven niste zaspale..:) zdej pa šibam pogledat, če sta mo ja dva sonček in rožica že vstala...se tipkamo :) papa Rea27 tebi pa vse čestitke za tako nadzorno napisano zgodbo poroda in iskrene čestitke ob pridobitvi novega člana. Uživajte, cartajte se in počivajte. mami.
_____________________________
Life is to short for the wrong decision
|