giotti
|
Lej, kok me ta Ella marela zeza, sem vedla, da ni tako nedolžna, kot se dela Ti kar daj na mizo noge, saj si nosečka, najboljš pa itak, da se na glavo postaviš, jaz mam pa še skoraj cel šiht za oddelat, ker sem prejle preveč zafilozofirala z vami. Čeprav se bom delala, da sem danes pač malo manj produktivna, kaj mi pa morejo, saj me itak rabijo Hm, moj dragec bi tud znal kaj vedet o tehle mojih izpadih tukajle gor. Definitvno ve, da sem Giotti, samo Giotti na forumu od Mame, mislim, da za tale forum pa niti ne ve, čeprav who knows. Lahko, da je celo ena od vas prav on Pa tudi slikco, ki jo imam na levi, zelo dobro pozna. Zato sem že resno razmišljala o zamenjavi nicka, kaj pravte na to Kaj če bi se imenovala na primer Ellinoskritopoželenje Aja, nič še nisem danes pisala o nosečniških znakih. Torej, cel dan se prekladam po stolu iz ene ritnice na drugo, hodim po pisarni z rokami v zrak in na prstih točno vasko uro, štirinajst minut čez uro, diši mi bazoka žvečilni gumi, sanjala sem bebico, ki jo dojim, grdo sem pogledala sodelavko... A mislite, da sem noseča? Drugače pa Tane in Tropical, jaz resno dvomim o vajinih sposobnostih urejanja seznamčka. Ali pa namenomana ne bereta mojih postov iz ne vem kakšnega razloga. Namreč, natanko včeraj, po RR uri ob 14:28 ter 29 sekund, sem prosila za popravek na seznamu pri mojem imenu. Namreč, imam nov datum, ki je 31.oktober, ki pa vemo, kakšna noč bo. Itak me je Ella že pogruntala Drugače pa moja draga Monty, sladki cuker, kot pravi Ellči marelči... Kako naj te jaz odrešim? Kako naj jaz nosim tvoj "rukzak usode", ki je tako močno prilepljen na tebe, kot so tvoje roke in noge, in je zate očitno včasih pretežek. Ne gre, a ne? No, saj vem, da nisi tako dobesedno mislila, ampak si si samo želela par besedic na to temo... Pa naj ti bo, ker is glih ti Popolnoma te razumem, tudi Tane te, a ne Tane, samo vseeno ne moreš živeti v prihodnosti, če me razumeš. Torej biti zdaj ne ravno srečna in čakati, da nekega dne pa boš. Ker mogoče ta dan, ki ga ti čakaš (torej otroček in menjava službe), nikoli ne bo prišel in a ni škoda metati vse te dni, ki pa so dejansko tukaj in jih imaš/živiš zdajle stran na nek način? Vsak izmed nas, bi moral živeti, kot da živi zadnji dan na Zemlji, ker jutri v resnici ne obstaja, včeraj je že mimo, torej ga tudi ni, in vse, kar imamo je ta trenutek. In znani in cenjeni filozofi pravijo, da če zdaj nisi srečen, ne boš nikoli. Ampak tukaj se sreča misli bolj kot stanje, ki traja in ki pride iz notranjega zadovoljstva s samim seboj in hvaležnosti, da pa mogoče le ni tako hudo, ko enkrat sprejmeme stvari točno takšne, kot so, torej zaupam, da je vse prav, kot je. Ne pa na trenutek, ki pride in mine in se spet čaka na novega. Samo dolgotrajna sreča ne pride kar sama od sebe, ne gre samo tako, da si rečeš, srečna sem, ampak je treba resnično dojet, kaj to pomeni in zakaj naj bi tako bilo. Mogoče ne bi bilo napak malo več razmišljanja o vseh ljudeh, ki živijo po svetu, kako živijo, če je kakšna možnost celo obiskat kakšne zelo revne predele na svetu in opazovanje zamkajšnjega življenja, priporočam tudi branje kakšne zelo dobre knjige, na primer Tibetanska knjiga življenja in umiranja (da zelo, zelo mislit, oljubim), ali pa branje izredno bogate knjiga, kjer niti en stavek ni odveč in ki se imenuje Zavedanje (Anthony de Mello). No, to je samo, kako pridobiti malo "teorije" o tem, kako bi bilo prav živeti, da bi bili srečni. Zdaj praksa seveda je pa spet tista izjemno težka stvar, ki jo je pa treba živeti in ki pomeni, da greš zjutraj z veseljem v službo in ne s cmokecom v grlu. Razumem pa, da ni vsako delo za vsakogar in tu se gotovo da kaj narest. ker si zankerat obsojena očitno na to službo in tudi ne veš, koliko časa še, ti predlagam, da si nujno najdeš nek hobi, ki te res veseli, pa naj ne bo nič povezano z otročki! Na primer, če si socialna in te veseli pogovr z ljudmi, se lahko na primer prijaviš kot prostovoljka v klinični center (jih rabijo) in boš na primer obiskovala kakšnega bolnika in se z njim pogovarjala... Zdaj se opravičujem, ker moram it, te pa vabim v Ellinem imenu, ker medve sva itak istih misli, na naš kostanjev piknik, pa bomo še tam kako rekle ok... Uživajte, pupe. Cmokec vsem
|