 |
RE: Celjske in okoliške čveke, 2. del
22.1.2009 15:04:32
|
|
|
|
Ropotuljica
|
IZVIRNO SPOROČILO: Janeja
IZVIRNO SPOROČILO: Ropotuljica
... pa tega ne naredim na grd način (razen izjemoma), ampak probam mirno, skulirano rečt, da tega pa jaz ne morem poslušat, da me bolijo ušesa itd. in da naj gre v svojo sobo, dokler se ne pomiri. Da bi jo zapirala v sobo brez igračk, se mi ne zdi potrebno; če se neha dret, je moj cilj dosežen, pa tudi če se je nehala zato, ker se je zaigrala.
No zdaj sem pa jaz izpadla en zmaj  . Saj pri nas tudi to hlajenje izpeljemo brez dretja z naše strani. Isto ji povem, da me glava boli od njenega dretja in cviljenja in da gre v sobo da se pomiri. Če vrat ne zaprem je takoj ven in se seveda še naprej dere, če pa jo not pustim 3 minutke, se pa res pomiri - trma mislim. Temu pa vedno sledi cartanje in smo naprej prijatelji.
Je pa res, da se to ne more izvajat pri otroku, ki ima neko fobijo na to, da je sam - Snorlax. Lea se pa nič ne boji sama bit v sobi in točno ve, da je to šač kazen za trmarjenje in cviljenje. Zato tudi zaleže.
Danes pa Jana peljem v Rogaško na Bioresonanco. Bomo probali znebit se alergije na cvetni prah, da ne bo spet tak revček v sezoni, ko je najlepše zunaj. Upam, da nam rata tako, kot je pri hrani.
Janeja, saj nisem mislila, da si ti zmaj. Sploh pa ne, ker te poznam in vem, kakšen človek si. Pri nas pač ni potrebe, da bi sobo zapirali, še manj zaklepali. Ponavadi je niti ne zaprem, ker je itak nekoliko odmaknjena od ostalih prostorov. Pa vidim, da jo Š sama zapre. Saj dobro ve, za kaj gre, in v bistvu tudi njej paše,da se situacija razreši. tako da se nič ne sekiraj. 
Kar se pa tiče avtoritativnosti: tu imam jaz malo problemov, ker sem pač po naravi tak človek, ampak pri otrocih se skušam krotit. je pa res, da želim določen nivo npr. čistoče in reda, in pri tem vztrajam, čeprav si včasih mislim: pa dej no, a morš res tolk težit. Sam kaj pa vem, mogoče pa dolgoročno ni tako slabo. Kot dobro se je recimo izkazalo, da sem otroka od prvih grižljajev dalje navajala, da jemo za mizo. In nobenemu niti na pamet ne pride, da bi jedel kje drugje.
Pač, samo en preblisk ... (v mojo tolažbo)
|
|
|
|
Natisni
). Drugače je pa v vseh odgovorih nekaj resničnega. Danes sem naredila tisto, kar mislim, da bi lahko pomagalo, pa čeprav na kratek čas. Šla sem ponj takoj po kosilu in šele ob treh po Kajčija. Pa smo cel popoldan dali skoz brez dretja in z dobro voljo. Torej - rabi mojo nedeljeno pozornost, pa magari le dve uri. Še sploh si me noče deliti s Kajčijem (mislim, nič novega
). Tko da se vam pridružim spet v torek (če ne dobim nove zaloge za popravljat). 
. 
. 
. Huanita bo vedla, da je hudo resno 
. Bo ok jutri okrog 12, povej? 
Nam tako odlično laufa, in dokler bo tako ne mislim nič spreminjati...Ma, meni je glavno da nisem suženj svojih otrok (mi2 upava z njima- ma, celo jaz sama- it kamorkoli, tudi na konec sveta, ker vem da se bomo imeli fajn in da bo vse ok(kar se tiče obnašanja in tega, glede zdravja ne moreš vedet)). 
