Janey
|
dan mi2 sma pa danes mela tako štorijo. jaz sem tako furjasta. to ni res ej. zjutraj sma šla najprej na kavo s kolegico, se spakiram ven pridem do kafiča nimam ne dnarja ne vode za malega nič. letim v avto ponj. potem sma šla po trgovinah sma mogla nabavit darilo za seko od mojga. sej nisem vedla kaj ji naj kupim, pol sem se odločla da ji bom neke cote če so že razprodaje, sem na koncu izbrala mikico in majico ki nista bili znižani in dala celo premoženje. potem sma nesla mojmu bratu ko je zdaj sam doma(je star 18 pa si ne zna kaj dost sam nardit ko je razvajen ko mala muca) kruh in mleko, da ma vsaj za večerjo, za čez dan so mu pa tak pustili pogrej in pojej za vsak dan. pa kilo tunine pa kaki par hrenovk, zadnjič me klical kako je skuha kava tak da ne vem če si zna hrenovke nardit pol pa sma šla še v mullerja po kašice za na morje. ampak muller je v mestu in najprej sma iskala parking, sem na koncu kar na plavo cono šla, je nekaj tečkal sem si mislila da j mogoče že lačen, nardim flašo, noče jest, ga nekak prepričam da je, se valda pokaka in noče več jest, je pojedel ene 50ml nič več. v getzu s 3 vrati ga ne morem previt, po previjalnice prve je čez celo mesto, sem se pač odločla da ga bom kar tam v parkecu previla v vozeku. in se začne...mu dam hlače dol, vse posrano(pardon izrazu) ven je vdarlo iz plenice do podpazduhe, hočem vzet nove cote iz ruzaka, se mi je voda not polila, vse mokro, en bodi je bil edino suh ker je bil čiost spodaj, mu oblečem body ga zavijem v neko koco debelo, da mu je bla ja hica in grema mi2 kupit neke hlače pridema do turbo limacha gužva, vroče not, mali se dere, jaz te vzamem neke kavbojke so meli za 4.99 eur pa ful lepe in vidim še eno trenerko za 8eur , grem na blagajno plačam (bližam se že koncu limita ) in hitro ven, da mu oblečem kavbojke. kar tam sredi mesta, nerodno mi je blo ko , pa ko se ti še zdi da te vsi gledajo, mislim eh...se porihtama, mali še kar joka, ugotovim da nimama dude do avta je dalec, muller je čisto blizu, mam še nekaj vode si mislim, da bom na hitro. sem bla brzinske v mullerju in sem kupla dudo, sem jo zacmulila kolko sem jo lahko in mu jo dala, kaj te naj če pa ni nehal jokat, ko je bil tak zasan in samo z dudo je navajen zaspat. kaj te čem...se je pomiril, skoraj zaspal, pridema do avta, ga pakiram not, pa vsi nekaj trobio, pa pogledam pa moj vozek na sredi ceste spet cela rdeča grem tja, ga odpeljem nazaj zložim, poknem v kuferam in gasa domov, ker sma bla brez vsega. v avtu se zbudi spet jok, no do doma je nekak zaspal pridema domov in tu ružijo od te kopalnice valda spet glda ko čuk. komaj sem ga uspavala da zdaj spi. jaz sem pa mogla to nekomu povedat, ker kaj takega....eh...če bi mi lahko šlo še kaj narobe bi mi tak še šlo najbrž. se zgodi
|