sazi
|
Dan, res se že dolgo nisme oglasila, mapak kar si ne vzamem časa za kaj več napisat. Kje naj začnem... Glede srečanja, meni je izbira v redu - torej 26.11. Kaval, brez naših dragih - bodo doma varuške (vsaj moj), če po kakšnem čudnem naklučju (kar se včasih zgodi) tekme Olimpije ne prestavijo s četrtka na sredo - ampak to se ponavadi zve le nekaj dni prej. Jaz sem bolje - hvala. Vsaj zdi se mi tako. Vsak dan malo počivam. Ko si merim pritisk je vedno super (nikoli čez 135/85) - prej precej manj. Upam, da tako tudi ostane in da mi ne bo narasel ravno na pregledu (čeprav vem, da ravno s tem razmišljanjem ustvarjam psihozo in rast pritiska, ampak si ne morem pomagat). Čez podaljšanj vikend smo bili v Bohinju. Je bilo prav lušno. Sta bila zraven še moja starša, ki ju Lev naravnost obožuje in smo se imeli zelo na easy in lepo. V nedeljo je bilo zelo lepo vreme, pa Lev ni hotel ven . Komaj smo ga prepričali, da smo šli za 1 urco ven, pa še to ga je moral ati skoraj ves čas nosit. Kasneje se je izkazalo da je bil res neznansko utrujen, ampak sploh ne vem od česa. Namreč spal je celo pot do doma (1 uro ob 13:30) in potem še doma, ko sem ga odložičla na posteljo, da sem ga slekla po prihodu domov še dodatno 1 uro in pol. Nikoli tako dolgo ne spi. Danes ima podobno epizodo. Pri varuški ni spal, je pa zaspal doma ob 16:30, ko sva prišla domov, kar se ne zgodi NIKOLI - noče zaspat kar tako, pa konec. Pa se mi nič ne zdi, da bi bilo z njim kaj narobe, oz. nima nobenih znakov, da kaj zboleva (nos suh, vročine ni) - od kod taka utrujenost, mi ni jasno. Drugače pa nismo bili nič praznično razpoloženi. Na grobove sploh nismo šli - bom šla zdaj en dan. Ponavadi grem pred 1. novembrom, pa tokrat ni zneslo. Ne maram množic, oz. se res slabo počutim v gužvi. SPloh zdaj, v nosečnosti. Za buče in podobno pa itak nisem pravi tip (pa moj tudi ne). Mogoče s tem kaj "prikrajšujem" Leva, ampak se res ne morem prepričat za take stvari - isto je s pustom. Beseda oprosti - hja, pri nas jo ponavadi sicer izusti (pa tudi ne vedno in ne takoj), ampak je čisto brez pomena, ker čez pol ure spet useka. Udari atija, ga krega(va) da se to ne dela. Po malo mujanja atija poboža in reče oprosti, ne bom več, čez pol ure pa ista zgodba. Bonnie_, lepo te je spet malo brati. Lev se tudi vedno malo pocarta pri meni v naročju, ko prideva do varuške - no, ima obdobja, ko se vsak dan pocarta in obdobja, ko tega ne potrebuje. Pojma nimam, od česa je odvisno, ampak mu ugodim. Pa super za Nikovo sobico. Levova je danes prispela, ampak bo morala še počakat, da prej položimo parket . No, ravno včeraj je padla odločitev - ko je parketar spet ugotovil, da v pritličju ni dovolj suho. Da vseeno začnejo z delom, le v tej etaži bodo dodali (itak so stroški že v osnovi vrtoglavi, tako da nima veze, če je nekoliko dražje ) parno zaporo nad estrih in menda bo v naslednjih dveh-treh tednih parket položen. Sva se odločila, da res ni več za čakat, ker se drugače res ne bomo uspeli preseliti se do prihoda dojenčka. Jutri greva še na sejem pohištva, ampak imamo v večini že vse naročeno, nekaj pa tudi že pripeljano (še hladilnik in pralni stroj so že dostavili), vse ostalo pa že čaka v skladiščih (kuhinja, gospodinjski aparati, spalnica, vgradna omara...) Eviii, upam, da si bolje in da si uspela vse porihtat. Jer.za - očitno je danes tak čuden dan. Naju z možem oba boli glava. Upam, da si bolje tudi ti. Mali športniki/pohodniki - joj, kok so pridni vaši otročkiu. Lev sploh noče nič peš. Še zunaj je bolj kot ne "proti" svoji volji. Včasih ga navduši kak tobogan, pa če so luže rad v njih spušča "ladjice" (liste), in razmetava regratove lučke. POtem pa navdušenja hitro zmanjka. Peš se mu pa sploh ne da. Ojej, Jer.za, Sara pa res nima sreče. Žal ne poznam nikogar, ki oddaja stanovanje. Upam, da najdete kakšno ugodno rešitev. Toliko zaenkrat. Se bom potrudila in javila bolj pogosto. Namreč zdaj, ko sem v službi samo 1 ali 2 uri, res naredim samo najunujnejše in spokam domov, doma pa potem ni časa za internet.
|