sazi
|
Sej vem, da nekateri otroci nikoli ne sprejmejo vrtca, ampak ga vzamejo kot nujno zlo. Samo tist slab občutek, ki me kljuva, ko mi tako milo reče, "Ne v vrtec mami" Joj, tinkatonka, ne tako žalostno. Tile naši mali vražički so prefrigani, da ne moreš verjeti. Pri nas je isto, je da ni govora o vrtcu, ampak o Angelci". Pa je potem čisto rad tam in cel dan dobre volje. Mi je pa jasno, da bi raje bil cel dan z mamico - in tako je verjetno tudi pri tebi. Ne gre za to, da noče v vrtec, amapk da bi bil raje s tabo. In ker vidi, da ti te njegove izjave sežejo v dno srca, še kar probava, ker upa, da se bošzlomila - mogoče malo kruto napisano, ampak pri nas je tudi tako in tudi verjetno vidi, da bi mu najraje kar ustregla - no, ne vedno. Sem pogosto kar trdna v tem da je treba iti in konec, da mora mama v službo... Mi je pa sestričan, ki je pomočnica vzgojiteljice enkrat razlagala, kako naši malčki prav načrtno "maltretirajo" nas mamice. Pridejo z mamicami v vrtec, se jokajo in hlipajo, kako bi radi šli domov, ko pa mama izgine, pa zabriše tisto svojo ninico na vrh omare in zbezlja med ostale se igrat. Po ninico in mil nesrečen obrazek leti spet v času, ko pričakuje mamo, da jo dočaka z malo rdečimi očki in spet mamici zbudi slabo vest in je potem deležen še toliko več pozornosti, kot bi je bil sicer (po njegovem mnenju, seveda). Upam, da se znajdeš v napisanem. Jer.za - no, boš imela pa še manj naporno v službi, sicer pa itak ne boš več dolgo? Dopust pa to? No, si v sredo ali četrtek dopoldne dosegljiva v službi? Če bi prišla kaj naokrog? Imam v četrtek namreč pregled pri G, v sredno pa moram v laboratorij in bi si malo podaljšala pohajkovanje. Danes zvečer pridem. Se vidimo.
|