ronja
|
hehe, petra, saj nisem vzela za slabo, brez skrbi. Samo pogrešam svoje aktivno življenje, nič drugega. NIsem slabo mislila, bolj v hecu (pri meni je to bolj normalno kot da bi bila užaljena ). Ja, po moje bi bilo tudi fajn, da bi ti povedali, da ne smeš prejšnji večer zmazat cele vrečke ultracukrastih bonbonov - pa saj take stvari je ja za pričakovat od , ni res? Kako naj pa vem, da ne smem nič pametnega (beri: sladkega) pojest prej? Mi pač ne pade na pamet, hehe. No, sem se vsaj malo potolažila, ker tole je ziher malo vplivalo... uživaj na faksu še zame - ga že pogrešam... khurde, moje sožalje, da tvoj ne mara eksperimentiranja. Jaz bi se po moje kar ločila, če tega ne bi maral, hehe. Mal heca, velik resnice . Jaz tako rada eksperimentiram - v kuhinji in drugje (no, saj mam tudi delo tako, hehe) in mi je super, da naredim navadno vsak recept samo 1x ali 2x, samo res posebni in super dobri imajo status, da jih naredim večkrat. Sicer moram pa vedno nekaj probavat, sicer nisem srečna . Pa lubi je na srečo tudi precej tak človek, no, saj sva tudi isto študirala, pa še malo podobna karakterja sva, vsaj glede tega in mu ni nikoli problem probat, pa bilokaj, da naredim. In večinoma mu je všeč. Čeprav peso ima rajši navadno, samo kuhano - to je pa čisti dolgčas za delat . No, pa pečeno ima tudi rad in v foliji. Pa pesine raviole imava pa celo oba rada, hehe (tam se pese nič ne čuti, je v testu , zgleda pa hudo - čist vijolčno!) Včeraj je bil pa tak čuden/žalosten dan - najprej tale cuker, potem pa je bil še pogreb od Valiča (alpinist, ki se je ponesrečil v Himalaji), je bil najin sošolec na faksu prvo leto ali dve (potem je on ponavljal in nismo bili več skup, ampak vseeno, smo se poznali...) nisva sicer šla, ker je bila že tako celo dop. mala pri tašči in me je že pogrešala, ampak vseeno, sem se pa spomnila nanj, pa mi je bilo kar malo hudo, čeprav nisva bila neka kolega, niti ni bil moj tip človeka. ampak vseeno, tok mlad ko mi, pa ga kar ni več...
|