ronja
|
Meni se zdi, da pri vas stvari tako enostavno potekajo. sonček, ja, to imaš pa prav, tale najin otrok je res čudežen, kot včasih rečeva . Lepo se je navadla na kahlico, da se kar gor usede, kadar jo tišči, ali pa se za luliko prime, mislim, krasno - pri še ne 15ih mesecih! Odstavila se je od joške čisto sama, nič je nisem silila, je vse, tudi zelenjavo (včeraj je jedla juho rdeče pese in ržen kruh zraven!), sadje ima itak rada, non stop nekaj čeblja in je dobre volje, rada da lupčka in se carta, ni pa ful navezana, da bi se bala it raziskovat po svoje, kar mi je tudi zelo všeč, to pomeni, da se počuti varno. Res imava srečo z otrokom, ni kaj! Upam,da bo Lejla tudi tak dobrovoljček! Edino spanje je problem - ampak kaj pa naj, pri taki mami ... Je pač moje gene podedovala, pa zgleda, da jih bo Lejla tudi, ker non stop nekaj rogovili, to bitje tudi ne spi kaj dosti po brcah sodeč... Sicer pa res komaj čakam, da bomo vse 3 vsaka posebej (čeprav nočem, da se prezgodaj rodi, naj si vzame, kolikor časa rabi, da bo vse ok z njo!!!), da dobim svoje življenje nazaj v svoje roke! Da lahko grem kaj zrihtat, kupit, če manjka, da lahko gremo na igrišče za par ur, kadar je lep dan, ne pa da gledava sonček skozi okno... zvezdica, hehe, veš, da te primem za besedo za kostanj ! Dobiš pa svežo stračatelino torto brez moke (z mandlji) z jogurtovo kremo v zameno, ok? No, pri nas je kahlica super, da mi je ni treba na wc dvigovat, čeprav tudi tam lepo naredi svoje. Dudo imamo pa samo za zaspat in ji jo potem vzamem ven čez par minut, tako da je nima več kot 10 min. na dan. Tudi zobozdravnica je bila s tem čisto zadovoljna. Flaška na kljunček pa tako ni sporna, ker je ne cuza, tak da ne more deformirat čeljusti. Tak da to flaško ima skoz na "dohvatu ruke", da lahko pije, če je žejna. Ji pa zadnje čase gre res dobro tudi iz kozarca, naredi že 3 požirke, ne da bi se polila! Jah, pri meni je problem, da sem precej zahtevna kar se tiče enih stvari - sploh za spoštovanje mam kar visoka merila, da jih kdo zadošča... In potem mi je hudo, če vidim, da ga ne bom mogla tako spoštovat, kot si ga želim, če se nekaj zagovarjamo, zakaj nas ni, saj nisva otroka. Pač nam ni za it pa pika. Majo da sprejmejo. Ne pa da si moram takoj ne vem kaj celo hordo organizirat, da bo šel bratec po flaško, da je ne bo ona nosila, recimo... Če rečem, da je ne rabim in nočem, da je nosi, nima kaj hodit. Se ne bom dala, ker mi je kristalno jasno, da bo gotovo še hujše, ko bo Lejla tu, ker ob dojenčkih, se pa tašči čisto utrga - dobesedno, se trese in se ne more kontrolirat... Sem to povedala tudi njemu, da mora na to računat in da mora bit torej situacija zrihtana vsaj kak mesec, predno se rodi, da se malo navadijo do takrat, ker takrat bo itak spet ruker... Jaz mislim, da pač morajo starši sprejet dejstvo, da so njihovi otroci odrasli in se obnašat temu primerno. Če pa se ne, jih morajo odrasli otroci postavit na svoje mesto. Zato mi gre tole plesanje okoli vrele kaše na živce, ker se mi zdi malo strahopetno - saj si nihče ne želi videt svoje mame žalostne - vendar pa včasih je boljše ena žalost takoj, kot pa non stop neke frčke. Mogoče sem malo preveč zahtevna, ampak vem, da ne morem tak živet dolgoročno... Saj tudi sama Ronje ne silim k cartanju, kadar ji ni in bi rada počela nekaj svojega, recimo... Se mi zdi prav, da pustiš otroku vedno več prostora, na koncu pa ga čisto izpustiš - se mi zdi, da se mora to zgodit v puberteti, vsekakor pa pred 30...
|