taška30
|
He, he, Lilka, jaz se zmeraj muzam ob tvojih postih. Tako me spominjaš name, ko sem imela samo Manco. Meni je bilo tudi ful hudo, kadar sva bile sami, pa tudi tkole sem 'komplicirala' glede dopusta in vsega, pa bila v devetih nebesih, če mi jo je kdo odnesel za kako uro, popoldne...identično. Dejstvo je, da jaz nikoli nisem bila nek materinski tip in nikoli nisem umirala od želje po otrocih, po pravici sva (sem) se nekak za Manco odločla, ker mi je tiktakala biološka ura (kao ). No, in me je tole materinstvo čisto iztirilo, kriza na krizo (oz. še danes mislim, da sem imela malo poporodne depresije pri Manci). Kaj hočem povedat? Da je vse samo v glavi. Zdaj ko imam dve, se mi zdi, da če sem sama z Julijo par dni, je to taprav dopust. Čist resno. Od dne, ko sem Julijo prinesla iz porodnišnice, se mi zdi, da je življenje lažje. Protislovje, vem. Pa veš, kaj sem prepričana, če bi ostala le pri Manci, bi še vedno razmišljala v smeri: kolk sem obremenjena z otrokom, pa tega ne morem zaradi materinstva, pa unga ne morem, pa kdaj bom spet kaj fraj...tako pa se v možganih enostavno naredi en preklop, postaneš bolj flegma, vse se ti zdi lažje, bolj preprosto. Pri Manci sem sem se žrla kako naj začnem z GH, pa tega ni hotla, pa koščki, pa ne vem kaj še vse, pri Juliji mi je dol viselo, itak se vedela, da bo pri 1 letu jedla vse.Recimo prvi izpadi trme pri manci so me čisto znervirali, ker jih pač nisem poznala. Juliji se le smejim, ko z glavo tolče ob tla, ker enostavno vem, da je to faza in bo minilo. Z Manco me je bilo včasih kar groza it v družbo (npr. tko kot imate vi tale piknik), ker se mi je zdelo, da je ne bom 'obvladala', da se bo kar drla, kako bo zaspala, pri juliji si rečem: dej, no, enga dojenčka bomo pa že zrihtali, ni hudič. Saj zdaj več ne vem kaj sem hotela povedat, sploh 'tavzorne' mame me najbrž ne razumejo, ti pa me, sem sigurna. Zrihtajta Tinki sestrico ali pa bratca, pa čeprav še tako protislovno deluje, pa bo bolje. Pa drži se naslednji teden. Na izi. Saj je samo en mali dojenček, ki rabi malo spanja, malo hrane, malo igre in malo maminega objema, tako preprosto. Pa pejd na piknik, absolutno, boš vidla kako je fajn se družit z drugimi mamicami in otroci, ful pomirjujoče, ko ti še kdo drug malo pojamra. Ajdi dečve, čez 3 urce gremo, šibam še malo na kufre. papa
|