taška30
|
Oooo, lej jih, čestitke za prvi dan službe. Saj se boste hitro navadle.
Glede cmerjenja pri kuhanju imam isti problem. Meni se pa zdi, da tečnari, ker bi rada videla kaj delam, pa ne vidi, tako da jo dostikrat dam kar v stolček, pa kej v roke (za glodat) da me gleda.
Pa še eno finto sem ugotovila. Na živce ji gre, če sem za računalnikom. Je takoj na moji nogi in vleče in teži itd...zanimivo je pa to, da če pa prižgem TV in se zleknem na kavč, jo pa nič ne moti. Se lepo igra zraven po svoje, jaz pa berem teletekst in včasih kr ne upam vstat, ker je v momentu konec njenega samostojnega igranja.
Da vam povem še glede naše 'nočne šole spanja'. Sem se kar odločila. It's now or never. 14 mesecev je stara, pišuka, pa imamo hujše ko pri novorojenčkih.
Prva noč: katastrofa. Sicer sem jo tolažila, božala itd...nisem pa jo vzela ven ali ji dala pit. Drla se je na ful, ene 20 minut, ampak to ni bil jok, brez solz, ampak jezno dretje, popolnoma enaku tistemu podnevi, če kaj ni po njeno ali če ji kaj vzameš. Sem se šla kar vlečt v posteljo (2-3m od njene) in ji narahlo pela, se mi zdi da jo je to še bolj razkurilo. No, potem je nekak zaspala, čez 15 minut spet dretje...do jutra še kakšne 5x po 10 minut, sicer sem vsakič vstala, jo pocartala rekla, da mora spančkat in šla nazaj v svojo posteljo. Zjutraj sva bile obe ko zombiji. Je pa ostala v svoji postelji in tudi pila ni nič. Uspeh!?
Druga noč: zbudila se je 1x okoli dveh. Ista procedura, jezno dretje, ampak SAMO 1 minuto, potem je utihnila kot bi odrezal, rekla: DUDU, sem ji dala dudo in je spala do jutra v svoji postelji. Popoln uspeh!!!!
Tretja noč bo pa danes. bomo videli, če je res zdej to to, ali le začetniška sreča.
Lahko si mislite, da sem mučiteljica otrok, ampak jaz čedalje bolj verjamem, da delam prav. Otrok se ne zna sam uspavati nazaj, če mu nikoli ne daš priložnosti za to. In glede na to, da ve, da sem 3 metre stran od nje ves čas, da me sliši, da jo pocartam (ne ignoriram), me noben članek tega sveta ne prepriča, da se počuti zapuščeno, neljubljeno, neuslišano itd...in če bo tole rešilo začaran krog tistega zbujanja 15x na noč, plezanja po meni in po moji postelji ponoči........je vredno vsake sekunde njenega dretja.
Pa še nekaj sem razmišljala: vsi ti članki so toliko proti temu, da pustiš ponoči malo jokat, a podnevi je pa kul? Podnevi je pa prav, da vzgajaš, ne popuščaš, kljub dretju in metanju po tleh? Zakaj takšna razlika ponoči/podnevi? Pol ure kuhamo, dete se ti dere pod nogami, pa ga kar pustimo, saj moramo skuhat, ane? Ja, ampak spat moramo tudi.
No, tole je bil kratek doktorat iz otroškega nočnega spanja , avtor Taška30. Kakšni komentarji? Verjetno ne, ker vaši bolj pridno spijo. Takle mamo...
Lepo spite, čau
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. se je zbujala na vsake toliko, s krikom MAMA in je že stala ob ograjici. sem jo vsakokrat položila nazaj - dobila je tudi svojo flaško mleka in 1x vodo za piti, in je vsakokrat lepo zaspala nazaj, potem pa čez pol ure spet ista pesem.... groza... 
v vrtec pa bo prec boljše 
gre pa po dolgem času na trening bowlinga ker jaz nimam faksa.
