corfu
|
No, tako...sicer si Manca še poje ampak moči pojenjajo . Poldy, kaj naj napišem...vem da ti ni lahko, da so to zelo težki in moreči trenutki, storiti včasih nimaj kaj, kot pustiti času čas in to je tisto najtežje, a ne? Ajvy ti je lepo napisala, tukaj smo zate, da nam potožiš, zjokaš ali pa izkričiš svojo bolečino. jaz sem večino časa sama, moža pogrešam zelo on najbrž mene ne toliko ker se posveti delu, kar me včasih še bolj razžalosti, ampak zaenkrat sem zadovoljna s tem, da ko smo skupaj, smo res kvalitetno in izkoristimo do maksimuma, koliko časa pa bom s tem zadovoljna je pa spet vprašanje pa pridemo v začaran krog . Rada bi ga doma, vem pa da si pol stvari, ki si jih sedaj privoščimo ne bi mogli, spet po drugi strani ni vse pogojeno z denarjem, ampak on ima firmo in devet zaposlenih ljudi, in ti ljudje imajo tudi družine in njegova dolžnost je, da jim vsak mesec da zasluženi kruh, bojim se, da se ne bo znal nikoli ustaviti, meni pa pomeni družina in skupni čas več kot kariera, sicer pa je ob njem, skorajda ne potrebujem, saj bi zlahka ostala doma, pa bi še vedno lepo živeli...začaran krog...Kapica, bo sugurno rekla, naj neham jamrat ... ah bluzim Sem pa bila danes pri frizerju!!! V soboto greva v LJ rezervirat gostilno za krst pa mal v šoping, saj nam ta vikend, ko smo bili vsi ni uspelo, v nedeljo pa zopet na plesne
_____________________________
Uživaj življenje...
|