tims
|
Jest sem pa dons zamorjena k sam . Bi najraj kar koga usekala. Naj povem, kaj se mi je zgodilo. Zdaj smo že cel vikend pri tašči in zaenkrat brez komentarja. No, danes pa sva imela s Timom kontrolo na pediatrični v pulmološki ambulanti, ker še ugotavljajo ali ima astmo. Mali je bil ful priden, vse kar sem mu rekla me je ubogal na prvo besedo. Potem pa sestra v ambulanti pravi, naj pokažem, kako mu dajem zdravilo (pumpice z nastavkom). In jaz veselo pokažem, ko ženska čist ven pade in mi pravi da mu narobe dajem . Men pa seveda nič jasno. Ji razložim, da so mi tako pokazali na oddelku, ko sva bila tam. In ona meni."Ne, to pa ni res." Obstala sem z odprtimi usti in že sem iskala svojo čeljust po tleh. In jaz njej spet, da sem isto pokazala že na prvi kontroli, ki smo jo imeli par dni po tistem, ko je šel domov iz pediatrične in ona men spet, da to ni res. A si lahko predstavljate, kakšen šok sem doživela? Kar gledala sem jo, dokler mi ni film poču in sem ji rekla, da nisem neumna in da vem kaj so mi pokazal in si nisem kar sama nekaj zmislila, kako naj bi otroku dajala zdravilo, glede na to , da smo prvič imeli te pumpice. Pa me je kar ignorirala in zmajevala z glavo. In potem si naš sonček počasi obuva čevlje, ker mu pač ni noben rekel, da mora pohitet (bila sva edina, ki sva tisti čas čakala na ta pregled), pa je čist ven padla in mu začela težit, da naj pohiti, da kako je lahko tako počasen in naj mu jaz pomagam, če se ne zna sam obuvat. Za las da ji nisem en direkt spustila. Zdravnik pa srček, prijazen, nasmejan..... Katastrofa. In to je že drugič, da sem imela tam take izkušnje s temi sestrami. Sej verjamem, da si slabe volje in ti gre kakšen dan vse narobe, ampak to so otroci. Naš Tim jo je kar gledal in potem mene in kar stiskalo me je v prsih, ko sem gledala kako revež požira solze. Še dobro, da sem ga lahko hitro potolažila, da ima teta pač veliko dela in da morava pohitet. joj, upam , da vas nisem zamorila, ampak prov mogla sem dat tole iz sebe ven, ker drugač bi me kar požrlo.
|