tteeaa
|
Tale debata me je pa zelooo pritegnila, sem zdaj vse poste prebrala. in se odločila, da povem še svoje mnenje oz. zgodbo. Sama sem študentka, sicer absolventka, tako da mi do oktobra pripada še štipendija, potem pa več ne. V vsakem primeru bom dobila 175 EUR nadomestila in verjetno otroški dodatek. In tukaj se pri meni konča. Oče tega otroka je odšel en mesec po tem, ko sva izvedela, da sem noseča, tako da sem sama. Če se sprašujete, če je bilo načrtovano, naj povem, da ne, ni bilo načrtovano, ampak se je zgodilo in mi, tudi po tem, ko se ostala sama, niti na kraj pameti ni prišlo, da otroka ne bi obdržala. Nisem nasprotnica splava, ampak sama se nikoli ne bi odločila zanj. In kljub vsemu bom preživela: oprema za dojenčka bo pač rabljena, oblekce bodo prispevali sorodniki, ki imajo otroke, in bom nekak zmogla. Imam tudi moralno podporo svojih staršev, kolikor se bo dalo tudi finančno, vendar je zaposlen samo ati, pa še on nima niti 1000 EUR plače. tako da sem jim hvaležna vsaj za moralno podporo. Skratka, bom preživela. Sicer pa je je, kot lahko preberete spodaj, moj moto: Kar te ne ubije, te naredi močnejšo. In mene ta preizkušnja definitivno dela močnejšo!!! Nisem se hotela nobenemu smilit, verjetno bom dobila (glede na prejšnje poste) tudi kakšno pripombo v smislu, kaj se pa grem, da si v taki situaciji omislim otroka, ampak tako pač je in tako bo. Imela sem fanta s službo za nedoločen čas, imela sva skupno stanovanje, se pravi, urejene razmere, pa se je žal moj fant naekrat odločil, da vsega tege več noče in se vrnil k bivši.... ja, tudi to se dogaja.....
_____________________________
Kar te ne ubije, te naredi močnejšo!
|