Nika v službi
|
Dober večer iz prestolnice. Slovenske. Ja, sem doma in že čisto vprežena v delo. Ko sem pomislila, da bi kdaj kaj takega uspele realizirati (skupno bivanje v Mövenpicku namreč in to brez otrok), me je kar na smeh potegnilo. Kakšen žur bi to bil, babe! Si sploh ne morete mislit, kako bi se me zabavale. Že hotel sam je čudovit, potem je le streljaj od njega velik šoping center, do Hradčanov in Karlovega mostu te pripelje podzemna ali tramvaj, lahko pa vzameš pot pod noge in se sprehodiš peš. Res, si prav zamišljam, kako bi me zažurirale. Nič niste bile pridne s pisanjem te dni. Kaj je zdaj to? Se bašete s krofi? Pri nas jih imamo polno, ker jih je mama spekla in nam jih včeraj popoldan, ko smo bili tam na obisku, zapakirala še za domov. Smo pa bili včeraj na letališču, popoldan pa smo šli k mami in atu gledat novega kužka. Stari Medo je namreč poginil - ga je zelo na hitro zvilo. Dva dni je bil slab, bruhal je, sumili so, da je nekaj pojedel, potem pa je v noči iz nedelje na ponedeljek prejšnji teden preprosto odšel. Zjutraj so ga našli mrtvega v njegovi koči. Zdaj pa njihov dom greje že nov, mali, ljubki kožušček, ki je po očku labradorec, po mamici pa zlati prinašalec. Barvo je potegnil po očku, saj je črn. Imena še nima, ker je predlogov čisto preveč in se nikakor ne morejo odločiti. A ste vsi bubančki že zdravi? Špelka, kako trebušček? Pojutrišnjem imaš UZ, a ne? Najbrž že nestrpno čakaš.... Hja, Nika je spet povsem prehlajena (že od četrtka) in sem jo danes obdržala doma. Jutri se sicer pustovanju v vrtcu nikakor noče odpovedat, zato sem si vzela prosto in jo bom jaz zjutraj oblekla v Indijanko, namazala in odpeljala v vrtec do kosila. Potem za preostanek tedna pa bomo videli, kako se bo odvijal ta njen prehlad. Ponavlja se stara zgodba - polna je sluzi, ponoči je najhuje. Vam pa moram povedat, da je tokrat mojo odsotnost izredno težko prenašala. Še nikoli ni bilo tako hudo, so mi rekli. Ko sem bila na poti, mi niso hoteli povedati, da Nika tako zelo pogreša mamico, ko sem prišla nazaj, pa so mi povedali, da je večkrat kar bruhnila v jok in začela hlipati "hočem mamico". Ali pa je rekla, da je žalostna, ker pogreša mamico. Ponoči se je zbujala in me klicala. Ko sem v petek zvečer prišla domov, je bila sreča popolna - na obeh straneh. Kako se je bilo božansko priviti v ta mali, topli objem, čutiti njene rokice na licih... Me je kar božala in božala ter blaženo ponavljala "mamica, mamica". Res, prav neverjetno, kako je to odsotnost tokrat težko prenašala. Pa ob odhodu sploh ni bilo hudo - mi je skozi okno pomahala v slovo, se čisto normalno poslovila od mene, nič tečnarila, nič jokala. Potem pa tak preobrat. O, ti moja lubica. Benika, luštne slikice, mali klovn in žaba rega sta carska! Našo Indijanko na ogled postavim, ko uspem zloadat slike. Nočko!
_____________________________
..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi..... F. Lainšček
|